Odpiramo vrata tujine: Gospodarstvo v Maleziji (2/5)

Gospodarske panoge Malezije

 
Malezija je eno najbolj odprtih gospodarstev na svetu, kjer je razmerje med trgovino in BDP v povprečju več kot 130-odstotno glede na leto 2010. Po spremembi nacionalne meje revščine v juliju 2020 5,6 odstotka malezijskih gospodinjstev trenutno živi v absolutni revščini.
 
Po indeksu človeškega kapitala Svetovne banke je Malezija na 55. mestu od 157 držav. Proizvodni sektor, vključno z elektroniko, se je pojavil kot vodilni gospodarski sektor. Sledijo kmetijstvo (kmetijstvo, živinoreja, gozdarstvo in ribištvo) ter sektor trgovine na drobno in gostinstvo.
 
Kot ena od treh držav, ki nadzorujejo ožino Malacca, ima mednarodna trgovina zelo pomembno vlogo v malezijskem gospodarstvu. Nekoč je bila država največja proizvajalka kositra, gume in palmovega olja na svetu. Proizvodnja ima velik vpliv na gospodarstvo države, saj ta predstavlja več kot 50 odstotkov BDP.
 
Malezijsko gospodarstvo je na poti okrevanja od epidemije covida-19, čeprav tveganja zaradi trenutne krize ostajajo. Po novem poročilu OECD bo vrnitev na stopnje rasti pred pandemijo sčasoma zahtevala nadaljnje reforme za izboljšanje poslovnega okolja in pospešitev digitalizacije.
 
Leta 2022 naj bi se gospodarstvo države okrepilo v skladu s pričakovanim okrevanjem svetovnega gospodarstva. Delno se je izboljšalo že v drugi polovici leta 2021, zlasti ko bo več držav okrepilo prizadevanja za cepljenje.
 
Srednji razred v Maleziji je skupina M40 ali srednjih 40 odstotkov. Na podlagi ankete o dohodkih gospodinjstev in osnovnih ugodnostih za leto 2019 zasluži srednji razred v Maleziji med 4851 in 10.970 RM na mesec. Prav tako je skupina M40 v letu 2019 pokrila 37,2 odstotka celotnega dohodka gospodinjstva.
 
Malezija je znana kot država z višjim srednjim dohodkom, kot so še Kitajska, Singapur in Tajska. V primerjavi s temi državami ima Malezija nizko inflacijo.
 
Leta 2019 je povprečna stopnja inflacije v Maleziji v primerjavi s prejšnjim letom znašala približno 0,66 odstotka. Malezijska inflacija, merjena z indeksom cen življenjskih potrebščin (CPI), se je aprila 2021 medletno povečala za 4,7 odstotka, kar je največ od leta 2018.
 
Leta 2019 je znašal državni dolg Malezije približno 209,55 milijarde ameriških dolarjev.
 
Pričakuje se, da se bo delež dolga leta 2022 nekoliko zmanjšal, na 77 odstotkov BDP, in se še naprej zniževal v naslednjih nekaj letih.
 
Malezijski BDP se je po štirih zaporednih četrtletjih krčenja v drugem četrtletju leta 2021 povečal za 16,1 odstotka. Gospodarska uspešnost v drugem četrtletju leta 2021 je bila podprta z nenehno rastjo v predelovalnih dejavnostih in okrevanjem sektorja storitev na strani ponudbe. Pričakuje se, da bo gospodarstvo okrevalo tudi v prihodnje.
 
Glede na globalne makro modele in pričakovanja analitikov Trading Economics naj bi BDP v Maleziji do konca leta 2021 dosegel 359 milijard USD. Dolgoročno naj bi se malezijski BDP po naših ekonometričnih modelih gibal okoli 380 milijard USD leta 2022 in 440 milijard USD leta 2023.
 
Stopnja rasti BDP Malezije za leto 2020 je znašala -5,59 odstotka, kar je za 9,89 odstotka manj kot leta 2019. Stopnja rasti BDP. Malezije za leto 2019 je bila 4,30 odstotka, kar je 0,47 odstotka upadanje v primerjavi z letom 2018. Stopnja rasti BDP Malezije za leto 2017 je znašala 5,81 odstotka, kar je 1,36-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2016.
 
Malezija ima raznolik in hitro rastoč proizvodni sektor, ki je med letoma 1989 in 1999 zrasel v povprečju za 10 odstotkov letno. Je največji svetovni proizvajalec palmovega olja. Ta namreč predstavlja skoraj polovico svetovne proizvodnje.
 
Leta 2020 je bil delež kmetijstva v malezijskem bruto domačem proizvodu okoli 8,21-odstoten. Industrija je prispevala približno 35,91 odstotka, storitveni sektor pa približno 54,78 odstotka.
 
Največji gospodarski sektor je proizvodni sektor, vključno z elektroniko, ki se je pojavil kot vodilni gospodarski sektor. Sledijo kmetijstvo (kmetijstvo, živinoreja, gozdarstvo in ribištvo) ter sektor trgovine na drobno in gostinstvo.
 
Malezija je bogata z mineralnimi surovinami, rudarstvo (vključno z pridobivanjem nafte) pa predstavlja pomemben del BDP, čeprav zaposluje le majhen delež delovne sile. Glavne kovinske rude so kositer, boksit (aluminij), baker in železo.
 
Kmetijski, ribiški in gozdarski sektor zaposlujejo približno 10 odstotkov malezijske delovne sile in predstavljajo približno osem odstotkov državnega BDP. Palmovo olje, guma, kakav in lesni izdelki predstavljajo približno polovico proizvodnje, drugi pomembni prispevki pa so tropsko sadje in riž.
 
Rudarstvo je ena večjih industrij v Maleziji. Malezija je blagoslovljena z različnimi naravnimi viri, vključno z boksitom, glino, premogom, bakrom, feldspatom, zlatom, gramozom, ilmenitom, železovo rudo, kaolinom, apnencem, sljudo, monazitom, peskom, kremenčevim peskom, struveriti in kositrom. Eden glavnih mineralov, izkopanih v Maleziji, je zlato.
 
Predelana hrana je prispevala približno 21 milijard RM in se izvozi v več kot 200 držav, uvožena vrednost predelane hrane pa je v letu 2019 znašala 20 milijard RM.

Pregled gospodarskih gibanj v Maleziji

 
Glavni uvoz Malezije predstavljajo električni in elektronski izdelki (29,4 odstotka), kemikalije (9,5 odstotka), naftni derivati ​​(9,3 odstotka) in stroji ter naprave in deli (8,7 odstotka).
 
Uvoz v Malezijo se je medletno povečal za 12,5 odstotka na 74,2 milijarde MYR, kar je precej pod tržnim soglasjem 24,5-odstotnega dobička in se je zaradi omejitev v boju proti širjenju upočasnil glede na znižanje za 23,9 odstotka v prejšnjem mesecu. Uvozi so se povečali tako za vmesno blago (13,4 odstotka) kot za investicijsko blago (22,9 odstotka), znižali pa so se za potrošniško blago (-0,6 odstotka). Po državah so se prihodki iz Kitajske in Singapurja povečali za 23,4 odstotka oziroma 7,3 odstotka. Napredoval je tudi uvoz iz držav ASEAN (22,3 odstotka). Nasprotno pa se je zmanjšal uvoz iz ZDA (-4,2 odstotka). 
 
Vir: Oddelek za statistiko, Malezija
 
Leta 2019 je bila Malezija na seznamu svetovnih gospodarstev na 35. mestu glede na BDP (USD), 21. v celotnem izvozu, 25. v celotnem uvozu, 66. gospodarstvo po BDP na prebivalca in 26. s seznama najbolj zapletenega gospodarstva po indeksu gospodarske kompleksnosti (ECI).
 
Glavni izvoz Malezije predstavljajo električni in elektronski izdelki (36 odstotkov), kemikalije (7,1 odstotka), naftni derivati ​​(7,0 odstotka), utekočinjen zemeljski plin (6 odstotkov) ter palmovo olje (5,1 odstotka).
 
Največji izvoz Malezije predstavljajo integrirana vezja (63 milijard dolarjev), rafinirana nafta (17,8 milijarde dolarjev), naftni plin (11,5 milijarde dolarjev), polprevodniške naprave (9,65 milijard dolarjev) in palmovo olje (8,91 milijarde dolarjev), ki se večinoma izvažajo v Singapur (36,2 milijarde dolarjev), na Kitajsko (36,2 milijarde dolarjev), v ZDA (30,7 milijarde dolarjev), Hongkong (17,2 milijarde dolarjev) in Japonsko (16,3 milijarde dolarjev).
 
Leta 2020 je bil izvoz industrijskega blaga ocenjen na 84 milijarde RM, kar predstavlja večji delež v celotnem izvozu doslej na 86,4 odstotka v primerjavi s 84,5 odstotka v letu 2019. Proizvodi E&E so imeli največji delež v celotnem izvozu Malezije leta 2020, 39,4 odstotka ali 386 RM.
 
Vir: oec.world
 
Izvoz iz Malezije se je avgusta 2021 povečal za 18,4 odstotka in zdaj znaša 95,6 milijarde MYR, kar je nad tržnim soglasjem za 14,6-odstotno rast in se je ob nadaljnjem okrevanju svetovnega povpraševanja in naraščajočem trgu močno pospešilo.
 
Povečal se je izvoz naslednjih sektorjev: industrijsko blago (15,4 odstotka), rudarstvo (50,6 odstotka) in kmetijsko blago (28,5 odstotka). K širitvi v predelovalnem sektorju je prispeval predvsem večji izvoz električnih in elektronskih izdelkov (6,8 odstotka), sledijo naftni derivati ​​(56,5 odstotka) ter kemični izdelki (59,1 odstotka). Med glavnimi trgovinskimi partnerji se je povečal izvoz v ZDA (12,1 odstotka), na Kitajsko (5,7 odstotka), v Singapur (21,5 odstotka) in države ASEAN (25,0 odstotka).

Vir:Oddelek za statistiko, Malezija
 

Zanimivosti – poslovno sodelovanje med Malezijo in Slovenijo

 
Primerjava gospodarstev Malezije in Slovenije je dostopna na: https://countryeconomy.com/countries/compare/slovenia/malaysia
 
BDP na prebivalca znaša v Maleziji od leta 2017 29.100 USD, medtem ko je v Sloveniji BDP na prebivalca od leta 2017 34.500 USD. V Maleziji je od leta 2017 brezposelnih 3,4 odstotka odraslih. V Sloveniji je to število od leta 2017 6,6 odstotka. V Maleziji živi od leta 2009 3,8 odstotka prebivalstva pod pragom revščine. V Sloveniji znaša to število od leta 2016 13,9 odstotka. Malezija ima najvišjo davčno stopnjo, 28-odstotno, od leta 2016. V Sloveniji je najvišja davčna stopnja od leta 2016 50-odstotna.
 
Vir: mylifeelsewhere.co
 
Konzulat Malezije v Sloveniji je predstavniško telo, ki zagotavlja konzularne informacije. Konzularne storitve se izvajajo na veleposlaništvu Malezije v Budimpešti.
 
Konzulat Malezije v Sloveniji se nahaja na Opekarski cesti 5, SI-1000 Ljubljana;  386 (0) 1 283 8806; 386 (0) 1 281 1117; Anton Papež, častni konzul; papez.da@siol.net
 
Vir: culture.si
 
Predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek je leta 2007 sprejel akreditivna pisma novoimenovanega malezijskega veleposlanika v Sloveniji Data Kamilana Maksoma. Slovenski predsednik je poudaril, da je Malezija zaradi svoje gospodarske in notranjepolitične stabilnosti lahko zgled mnogim državam po svetu in zlasti tistim, ki imajo glede na vero podobno različno sestavo prebivalstva. Pozitivno je ocenil tudi aktivno vlogo Malezije v mednarodnih zadevah. To je eden od razlogov, zakaj je Slovenija v preteklosti razvijala dobro sodelovanje s to azijsko državo v okviru ZN in na drugih področjih. Obstajajo tudi dobri obeti za okrepitev dvostranskega sodelovanja. Veleposlanik Maksom se je zavezal, da bo podprl krepitev sodelovanja s Slovenijo in EU, ki je pomemben malezijski partner na različnih področjih. Izrazil je tudi upanje, da bo Slovenija kot predsedujoča država Svetu EU spodbujala sodelovanje med Malezijo in EU.
 
Vir: 2.gov.si
 
Šolski sistem je strukturiran po modelu 6+3+2+2, pri čemer se šest let obveznega osnovnega izobraževanja začne pri sedmih letih. Temu sledijo tri leta nižjega srednješolskega izobraževanja, dve leti višje srednje šole in dve leti predšolskega izobraževanja.
 
Malezijski nacionalni izobraževalni sistem je postal vir islamske indoktrinacije in rasne pristranskosti. Regresivne metode poučevanja in segregacija proizvajajo jezno in radikalno generacijo mladih Malajcev, ki ogrožajo nacionalno enotnost in stabilnost države. Malezijski izobraževalni sistem je po statističnih raziskavah OECD o rezultatih osnovnih in srednjih šol v osnovnih veščinah nenavadno nizke kakovosti. V vzorcu 65 držav OECD iz leta 2012 je bila Malezija na področju matematike, branja in naravoslovja na 53. mestu.
 
Izobraževanje je mogoče pridobiti iz večjezičnega nacionalnega šolskega sistema, ki zagotavlja brezplačno izobraževanje za vse Malezijce, prek zasebnih šol ali s šolanjem na domu. Mednarodne in zasebne institucije zaračunavajo šolnine. Po zakonu je osnovnošolsko izobraževanje obvezno.
 
V povprečju je strošek mednarodnega študenta za diplomo približno 7000 MYR na leto. Magisterij bo mednarodnega študenta stal okoli 11.000 MYR na leto. Zasebne in tuje ustanove imajo lahko višje šolnine, zlasti za specialne predmete, kot je medicina.
 
Z vrhunskimi izobraževalnimi standardi postaja Malezija vse bolj priljubljena pri mednarodnih študentih. Njeni izobraževalni inštituti se uvrščajo med 200 najboljših univerz na svetu.
 
Malezija ima nekaj najbolj dostopnih univerz na svetu. Imajo nizke šolnine, ponujajo pa štipendije in štipendije za mednarodne študente.
 
Večina univerz v Maleziji poučuje podiplomske programe v angleščini, medtem ko poteka podiplomsko izobraževanje običajno v lokalnem jeziku, malajščini. Če se vaš tečaj izvaja v angleščini in to ni vaš prvi jezik, boste morda morali dokazati svoje znanje, kot je IELTS.
 
Od morskih parkov do Unescove svetovne dediščine, od razgibanega gospodarstva do varne in mirne družbe; zdi se, da ima Malezija vse. Država je tudi zelo ugodna v primerjavi z drugimi vrhunskimi študijskimi destinacijami.
 
Oddelek za imigracijo Malezije omogoča mednarodnim študentom, ki študirajo v Maleziji, da delajo s krajšim delovnim časom 20 ur na teden med semestrskimi odmori ali med počitnicami sedem ali več dni. Dokler so študentske izkaznice veljavne, se lahko študentje zaposlijo s krajšim delovnim časom v restavracijah, na mini tržnicah, v bencinskih črpalkah itd.
 
Za vstop v Malezijo mora imeti zaposleni ustrezno delovno dovoljenje in vizum. Delodajalec mora najprej pridobiti soglasje lokalnega centra za odobritev pri ministrstvu za notranje zadeve za najem tujih delavcev za delo v malezijskih hčerinskih družbah.
 
Delovna mesta z velikim povpraševanjem v Maleziji so: programer ali programski inženir, strokovnjaki za informacijsko tehnologijo (IT), podatkovni znanstveniki / analitiki podatkov / inženirji podatkov, računalništvo - kibernetska varnost, digitalna forenzika, blockchain, umetna inteligenca (Ai), računalništvo v oblaku in razvijalci mobilnih aplikacij.
 
Med 10 najbolje plačanih delovnih mest v Maleziji spadajo glavni finančni direktor - področje: finance in računovodstvo, direktor gradbeništva - področje: nepremičnine in gradbeništvo, vodja kadrovske službe, direktor prodaje, vodja odnosov, vodja obrata - področje, inženiring, direktor dobavne verige in kirurgi.
 
Tujec, ki zaprosi za delovno dovoljenje, mora biti star 27 let in več (izjema v sektorju IT, kjer je potrebno najmanj 23 let).
 
Povprečne mesečne plače za zaposlene v mestnih območjih so se znižale za 11,6 odstotka z 2565 (2019) na 2268 (2020), medtem ko so se na podeželju znižale za 14,1 odstotka s 1560 (2019) na 1340 RM (2020).
 
Malezijska vlada je povišala minimalno plačo za večja mesta pod 56 mestnimi in občinskimi sveti. Novo povišanje plač je začelo veljati 1. februarja 2020. Najnižja plača zdaj znaša 1200 ringgitov (283 USD) na mesec, kar je za 100 ringgitov (23 USD) več kot leta 2019.