Odpiramo vrata tujine: Gospodarstvo na Slovaškem (2/5)

Za Slovaško je značilen mešan gospodarski sistem, v katerem obstajajo različne stopnje zasebne svobode v kombinaciji s centraliziranim gospodarskim načrtovanjem in vladno regulacijo.

Slovaška velja za napredno gospodarstvo z visokimi dohodki. Po vrnitvi nazaj na demokracijo je država doživela zahteven prehod v tržno gospodarstvo in privatizacije večine industrij so zdaj končane. Kljub temu obstajajo velike regionalne razlike v bogastvu in zaposlenosti.

Od vstopa v OECD leta 2000 se Slovaška ves čas uvršča med najhitreje rastoča gospodarstva OECD in postopoma dohiteva države z višjimi dohodki. Trg dela in življenjski standard sta se hitro izboljševala, medtem ko je neenakost ostala na nizki ravni.

Med 45 državami v evropski regiji je uvrščena na 23. mesto, njena skupna ocena pa je nad regionalnim in svetovnim povprečjem. Med letoma 2017 in 2019 se je njena gospodarska rast upočasnila. Leta 2020 se je zmanjšala, a se je leta 2021 vrnila na podobno raven kot pred pandemijo.

Gospodarska svoboda se je v zadnjega pol desetletja nekoliko izboljšala.

Leta 2019 je državni dolg Slovaške znašal okoli 51,13 milijarde ameriških dolarjev.

Glede na globalne makroekonomske modele in pričakovanjih analitikov naj bi se dolg slovaške vlade glede na BDP leta 2022 po naših ekonometričnih modelih gibal okoli 60 %.

Predvideva se, da bo gospodarstvo v letu 2022 raslo za 5 % in v letu 2023 za 4,8 %. Potrošnja in naložbe so se v drugem četrtletju okrepile zaradi popuščanja ukrepov za zajezitev pandemije, vendar se je rast umirila v tretjem četrtletju.

V zadnjem času se je zaradi tega upočasnilo okrevanje. Pričakuje se, da se bo inflacija cen življenjskih potrebščin v letu 2022 še povečala na približno 5,5 %, nato pa se bo leta 2023 umirila in ustalila na približno 2,5 %.

V skladu z našimi ekonometričnimi modeli se bo BDP Slovaške v letu 2022 dolgoročno gibal okoli 107 milijard USD.

Na Hrvaškem nova turistična prevara

Kmetijstvo predstavlja 3 % BDP in zaposluje 2 % delovne sile. Storitveni sektor prispeva 68 % BDP in zaposluje 62 % delovne sile. Industrijski sektor predstavlja 29 % BDP in zaposluje 36 % delovne sile.

• Kmetijstvo: Približno dve petini zemljišč je obdelovalnih. Glavni kmetijski pridelki v državi so žita, krompir, sladkorna pesa in grozdje. Gorsko območje Slovaške ima obsežne gozdove in pašnike, ki so namenjeni intenzivni paši ovac.
• Minerali in rude: Slovaška je bogata tudi z mineralnimi viri, vključno z železom, bakrom, svincem in cinkom.
• Storitveni sektor: V storitvenem sektorju prevladujeta segmenta trgovine in nepremičnin. 
• Turizem in bančništvo: Turizem bi lahko v prihodnjih letih postal pomemben tudi za slovaško gospodarstvo, saj je bil pred izbruhom pandemije covida-19 eden najbolj dinamičnih sektorjev v državi. Močan je tudi bančni sektor. Sestavlja ga 27 finančnih institucij, ki so v večinski lasti tujih skupin, večinoma iz Avstrije, Italije in Belgije, medtem ko so le 4 v lasti Slovakov.
• Industrija: Segmenti težke industrije, kot sta kovinska in jeklarska industrija, so še vedno v fazi prestrukturiranja. Industrijske panoge z visoko dodano vrednostjo, kot so elektronika, inženiring in petro-kemikalije, so nahajajo v zahodnem delu države. V letu 2020 je industrijska proizvodnja upadla za 9,1 %. Za leto 2021 je napovedana 10,3 % rast industrijske proizvodnje, za leti 2022 in 2023 pa 4,5 % oziroma 3,8 % rast.
• Avtomobilska industrija: V državi so štirje veliki svetovni proizvajalci avtomobilov odprli svoje proizvodne obrate. Volkswagen je odprl proizvodnjo v Bratislavi leta 1991, PSA Peugeot Citroën v Trnavi leta 2003, Kia Motors v Žilini leta 2004 in Jaguar Land Rover v Nitri leta 2016. Gre tudi za enega najbolj integriranih segmentov v svetovnih vrednostnih verigah z najvišjim deležem v regionalni trgovini, z vrednostno verigo v predelovalnih dejavnostih in 2. najvišjim deležem v celotnem gospodarstvu. Vsi štirje veliki proizvajalci avtomobilov, Volkswagen, PSA, Kia Motors in Jaguar Land Rover, so morali zaradi izbruha pandemije, nižjega tujega povpraševanja po avtomobilih in nekaterih motenj v dobavni verigi za 6 do 8 tednov začasno prekiniti proizvodnjo. To je povzročilo velik izpad proizvodnje, ki ga je težko hitro nadomestiti. V industriji so morali v proizvodnjo vključiti zaščitne ukrepe, s katerimi naj bi zaščitili delavce pred širjenjem pandemije. Hkrati so se začeli kazati učinki pandemije na celotno dobavno verigo z motnjami v oskrbi z materialom in naraščajočimi cenami. Največji problem je kriza čipov, ki je prizadela celotno verigo proizvodnje in distribucije avtomobilov.

Vir: EIU; Factiva, april 2021

Bratislava, Slovaška. Foto: Shutterstock

Pregled gospodarskih gibanj na Slovaškem

Izvoz na Slovaškem se je januarja 2022 povečal na 7637 milijonov EUR s 7600 milijonov EUR decembra 2021. 

Vir: Statistični urad Slovaške republike

Izvoz je bil glavni dejavnik za močno rast Slovaške in v zadnjih desetih letih se je ta več kot podvojil. 

Največji delež slovaškega izvoza predstavljajo vozila, stroji in električna oprema, navadne kovine ter kemikalije in minerali. Glavni izvozni partnerji so članice evroobmočja, med katerimi so najpomembnejše Nemčija (19,7 milijarde dolarjev), Češka (9,47 milijarde dolarjev), Poljska (6,41 milijarde dolarjev), Francija (6,23 milijarde dolarjev) in Madžarska (5,6 milijarde dolarjev).

Uvoz na Slovaškem se je januarja 2022 povečal na 8037 milijonov EUR s 7800 milijonov EUR decembra 2021. 

Vir: Statistični urad Slovaške republike

Največji delež slovaškega uvoza predstavljajo deli za vozila (9,02 milijarde dolarjev), avtomobili (3,31 milijarde dolarjev), oprema za radiodifuzijo (2,32 milijarde dolarjev), surova nafta (2,24 milijarde dolarjev) in naftni plin (1,82 milijarde dolarjev), ki jih večinoma uvažajo iz Nemčije (15,2 milijarde dolarjev), Češke (14,7 milijarde dolarjev), Poljske (6,61 milijarde dolarjev), Madžarske (5,88 milijarde dolarjev) in Rusije (4,53 milijarde dolarjev).

Vir: tradingeconomics.com

Najdražje avtomobilske znamke na svetu

Poslovno sodelovanje med Slovaško in Slovenijo

Pomembnejši bilateralni sporazumi, ki urejajo gospodarsko sodelovanje med državama:

• Uredba o ratifikaciji sporazuma o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med Republiko Slovenijo in Slovaško Republiko
• Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Slovaške republike o medsebojni pomoči pri carinskih zadevah (BSKCZ)
• Zakon o ratifikaciji sporazuma med Republiko Slovenijo in Slovaško republiko o vzajemnem spodbujanju in zaščiti investicij (BSKSZI)
• Uredba o ratifikaciji Sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Republiko Slovenijo in Slovaško republiko
• Zakon o ratifikaciji Konvencije med Republiko Slovenijo in Slovaško republiko o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja s protokolom (BSKIDO)
• Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije in Ministrstvom za kmetijstvo Slovaške republike o sodelovanju na področju kmetijstva, živilske industrije in gozdarstva (BSKKIG)
• Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Slovaške republike o medsebojni trgovini in plačilih
• Zakon o ratifikaciji Sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Slovaško republiko (BSKPT)
• Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Slovaške republike o sodelovanju v znanosti, izobraževanju in kulturi (BSKIKZ)
• Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Slovaške Republike o sodelovanju na področju zdravstva
• Akt o nasledstvu sporazumov nekdanje Jugoslavije z nekdanjo Češko in Slovaško federativno republiko, ki naj veljajo med Republiko Slovenijo in Republiko Slovaško
• Pogodba o sodelovanju pri odkrivanju kršitev carinskih in , deviznih , predpisov
• Uredba o ratifikaciji Sporazuma med Ministrstvom za zunanje zadeve Republike Slovenije in Ministrstvom za zunanje zadeve Slovaške republike o vzajemnem zastopanju diplomatskih predstavništev in konzulatov obeh držav v vizumskih postopkih
• Uredba o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Slovaške republike o opravljanju pridobitne dejavnosti vzdrževanih družinskih članov osebja diplomatskih predstavništev ali konzulatov

Vir: IUS-INFO - Register predpisov RS, december 2021

Primerjava med gospodarstvi držav je dostopna na naslednji povezavi.

Bratislava, Slovaška. Foto: Shutterstock

Slovenski izvoz na Slovaško v letu 2020 po skupinah proizvodov (v 1.000 EUR):

Slovaški uvoz niklja iz Slovenije je v letu 2020 znašal 2400 ameriških dolarjev po podatkovni bazi Združenih narodov Comtrade o mednarodni trgovini. 

* Podatki, zgodovinski grafikon in statistika so bili nazadnje posodobljeni marca 2022.

Slovenski uvoz iz Slovaške v letu 2020 po skupinah proizvodov (v 1.000 EUR):

Izvoz Slovaške v Slovenijo je v letu 2020 znašal 649,87 milijona dolarjev po podatkih zbirke podatkov Združenih narodov Comtrade o mednarodni trgovini. 

* Podatki, zgodovinski grafikon in statistika so bili nazadnje posodobljeni marca 2022.

Vir: Statistični urad RS, avgust 2021; tradingeconomics.com

Priložnosti na slovaškem trgu se ponujajo predvsem v naslednjih sektorjih:

• Prehrambni in kmetijski izdelki: Slovaška je zaradi svoje velikosti in podnebja odvisna od uvoza številnih svežih živilskih izdelkov. Več kot 75 % vsega kmetijskega uvoza prihaja iz držav EU, zlasti iz sosednje Češke in Poljske. Živilsko-predelovalni sektor je eden največjih industrijskih sektorjev na Slovaškem, saj predstavlja 15 % celotne industrijske proizvodnje. Največji delež izvoza predstavljajo destilirane žgane pijače, vino, brezalkoholne pijače, pa tudi izdelki za pripravo hrane za živilsko-predelovalno industrijo.
• IKT: Na Slovaškem obstaja obsežno povpraševanje po izdelkih in storitvah IKT zaradi naraščajočih naložb centralne vlade, občin, bank, zasebnih podjetij, institucij za finančne storitve in javnega sektorja. Na trgu je povpraševanje po uvedbi novih celičnih in internetnih omrežjih, shranjevanju v oblaku, rešitvah kibernetske varnosti ter vzdrževanju obstoječe omrežne strojne in programske opreme. Proizvajalci avtomobilov, inženirska podjetja ter podjetja za proizvodnjo in distribucijo energije z uvajanjem naprednih proizvodnih tehnologij največ prispevajo k rasti sektorja IKT.  
• Stroji in oprema: Na Slovaškem se ponujajo priložnosti za prodajo strojev, orodij in proizvodnih tehnologij številnim panogam, vključno z gradbeno, živilsko in avtomobilsko industrijo.

Vir: EIU; Factiva, april 2021; tradingeconomics.com

Kako je Richard Branson rešil problem kraje v podjetju

Izobraževanje

Slovaška ima dober izobraževalni sistem. Večina šol, posebej univerz je v lasti države. Ponuja 10-letno obvezno izobraževanje. Sistem izobraževanja je razdeljen na tri dele: primarni (vrtci in osnovna šola), sekundarni (srednja šola) in terciarni (visoke in višje šole ter univerza). Najpomembnejše fakultete na Slovaškem so: Comenius Univerzity (najstarejša univerza na Slovaškem v Bratislavi), Slovak University of Technology (Bratislava), Univerza v Trnavi, Univerza v Bansky Bistrici.

Leta 2019 je londonska raziskovalna skupina The Legatum Institute slovaški izobraževalni sistem uvrstila na 48. mesto izmed 167 ocenjenih držav, podatki OECD za leto 2019 pa kažejo na trend naraščanja izdatkov za izobraževanje (15,87 USD na študenta).

Javne šole zagotavljajo brezplačno osnovno- in srednješolsko izobraževanje. Visokošolsko izobraževanje na državnih in javnih univerzah je brezplačno za redne slovaške študente in za mednarodne študente, ki prihajajo iz držav EU, če ne presegajo standardne dolžine študija. Zasebne in cerkvene šole lahko izobraževanje zaračunajo. Tuji študenti, ki niso iz EU, lahko pričakujejo, da bodo vsako leto plačali od 550 do 5500 dolarjev za dodiplomski študij. Šolnina je za podiplomski študij izrazito višja, saj se giblje od 2200 do 5500 dolarjev letno.

Kakovost izobraževalnega sistema na Slovaškem je precej dobra v primerjavi z izobraževalnim sistemom drugimi državami na svetu. Vendar je veliko gradiva zastarelega in izobraževalni sistem ne podpira v tolikšni meri svobodnega neodvisnega razmišljanja kot v drugih univerzitetnih kampusih po vsem svetu.

Slovaške univerze, visoke šole, medicinske šole, inženirske in pravne šole so zelo spoštovane in znane v izobraževalni in akademski skupnosti ter še naprej ponujajo prestižne diplomske, magistrske in doktorske programe.

Delo

Slovaška je članica EU, zato je drugim državljanom Evropske skupnosti dovoljeno in omogočeno iskati delo v tej državi. Državljani neevropskih držav morajo najprej pridobiti delovno vizo. Največ informacij za nedržavljane EU je možno pridobiti na ambasadi matične države.

Slovaška uradno omejuje delovni čas na 40 ur na teden, zaposleni pa imajo letni dopust v dolžini najmanj 20 delovnih dni. Če se od zaposlenega zahteva nadurno delo, to ne sme presegati 52 ur na teden, hkrati pa mora glede tega obstajati pisni dogovor med obema stranema.

Slovaški trg dela je razmeroma majhen, stopnja brezposelnosti pa sodi med višje v Evropski uniji. Kljub temu lahko Slovaška tujcem ponudi veliko zanimivih zaposlitvenih možnosti.

V zadnjih letih število tujcev na Slovaškem hitro raste. Mednarodni študenti lahko med študijem najdejo zaposlitev s krajšim delovnim časom, da zaslužijo dodaten dohodek za kritje nekaterih življenjskih stroškov v državi. Študentje s študentskim dovoljenjem za bivanje lahko delajo krajši delovni čas 20 ur na teden, dokler so vpisani v študijski program v državi.

Na Slovaškem je največ povpraševanja po naslednjih kadrih: kuhar, učiteljica 1. razreda osnovne šole,  vzgojiteljica, čistilec, prodajni zastopnik, pedagoški asistent in skladiščnik.

Najbolje plačani so strokovnjaki za izvršno upravljanje in spremembe s 132.000 $ letne plače. Najslabše plačani so strokovnjaki za svetovanje, računovodstvo in strokovne storitve z 28.000 $.

Tuji državljani bodo poleg delovnega dovoljenja potrebovali tudi dovoljenje za prebivanje. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je pristojno za izdajo dovoljenj za prebivanje tujim državljanom, ki nameravajo živeti in delati na Slovaškem. Najpogostejši način, da se kandidati prijavijo na razpisano delovno mesto, je oddaja prošnje za zaposlitev, spremnega pisma in življenjepisa (CV).

Za pridobitev delovnega dovoljenja morate vi ali vaš delodajalec predložiti izpolnjen in podpisan uradni prijavni obrazec v slovaškem jeziku; veljaven potni list; pogodbo o zaposlitvi ali pisno obljubo o zaposlitvi, navedeno na uradnem obrazcu.

Dolgoročno naj bi se povprečne mesečne plače na Slovaškem gibale okoli 1475,00 EUR/mesec leta 2023 in 1516,00 EUR/mesec leta 2024 glede na naše ekonometrične modele. S 1. januarjem 2021 se je mesečna minimalna plača zvišala s 623 na 646 evrov. Osnovna minimalna urna plača se je povečala s 3,58 na 3,713 evra na uro za delovno obdobje 40 ur na teden.