Odpiramo vrata tujine: Gospodarstvo na Cipru (2/5)
V seriji prispevkov rubrike »Odpiramo vrata tujine«, predstavljamo Ciper.
Odpri galerijo
Ciper se je v obdobju dvajsetih let iz kmetijske dežele pretvoril v deželo storitev in lahke industrije. Postal je dežela storitev, z dobro razvito fizično in socialno infrastrukturo. BDP je dosegel 88,9 % evropskega povprečja v letu 2005. Leta 2006 je bil uvrščen na 29. mesto indeksa človekovega razvoja, po poročilu razvojnega programa ZN. V zadnjih petih letih znaša povprečna letna rast 3,1 %, inflacija je 2,9 % in brezposelnost 3,4 %. BDP je leta 2017 na prebivalca znašal 37.200 USD.
Kljub temu, da je politično vprašanje Cipra ostalo nerešeno, je svobodno gospodarstvo na vladno kontroliranem področju, od leta 1974, napredovalo. Gospodarski uspeh se pripisuje predvsem vzpostavitvi tržno usmerjenega gospodarskega sistema, uspešnim makroekonomskim postopkom vlad, dinamičnemu in prilagodljivemu podjetništvu in visoko izobraženi delovni sili.
Ciprska finančna kriza, ki je trajala od leta 2012–2013, ki predstavlja del širše evropske dolžniške krize, je v zadnjem času prevladovala v gospodarskih zadevah države.
Leta 2019 je državni dolg Cipra znašal približno 25,37 milijarde ameriških dolarjev.
V ciprskem gospodarstvu prevladujejo storitve, ki so v letu 2019 predstavljale 82,7 % BDP - ja, industrija 8 %, gradbeništvo 7 % ter kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 2,3 %.
Turizem je najpomembnejši prihodek njihovega gospodarstva. Druge povezane panoge v terciarnem sektorju vključujejo bančne in finančne storitve, nepremičnine, promet in komunikacije ter razvoj nepremičnin. Industrijski sektor na Cipru prispeva več kot 19 % k BDP.
Med pomembne mednarodne gospodarske dejavnosti sodita še bančništvo in trgovska mornarica, ki je med vodilnimi v svetu. Turizem je zelo pomembna panoga, Večina turistov prihaja iz Velike Britanije (kar 56,7 %), skandinavskih dežel 8,6 %, Nemčije 6,4 %, Rusije in bivših dežel Sovjetske zveze 5,4 %, Grčije 5,3 % in Francije 1,6 %. Otok se trudi razviti tudi inovativna, visokotehnološka podjetja.
Med glavne gospodarske panoge šteje kmetijstvo (kmetijska zemljišča predstavljajo 13,4 % površine otoka). Med glavne pridelke grško ciprskega sektorja spadajo grozdje, listnato sadje, krompir, žitna zrna, zelenjava, oljke in rogači. Območje pod turško okupacijo pridela večino citrusov, pšenice, ječmena, korenja, tobaka in zelene krme v državi.).
Uvoz: V manjšem obsegu Ciper uvaža potrošniško blago, surovo nafto, računalnike, maziva, stroje, radiodifuzno opremo in tekstil. Partnerske države Cipra pri uvozu, so predvsem Grčija, Turčija in Izrael. Vrednost blagovnega uvoza na Ciper je leta 2020 znašala 7,5 milijarde ameriških dolarjev. Skupni uvoz blaga na Ciper se je v primerjavi z letom 2019 zmanjšal za 18,2 %. Najboljši uvozni trgovski partnerji Cipra v letu 2020: Grčija z 21-odstotnim deležem (1,62 milijarde ameriških dolarjev); Italija z 8,3-odstotnim deležem (623 milijonov ameriških dolarjev); Združeno kraljestvo z 8,1-odstotnim deležem (608 milijonov ameriških dolarjev); Nemčija s 6,61-odstotnim deležem (496 milijonov ameriških dolarjev); Kitajska z deležem 5,99 % (449 milijonov ameriških dolarjev); Nizozemska z deležem 4,85 % (363 milijonov USD); Britanski Deviški otoki z deležem 4,32 % (324 milijonov ameriških dolarjev); Izrael z deležem 3,59 % (269 milijonov ameriških dolarjev); Španija s 3,19-odstotnim deležem (239 milijonov ameriških dolarjev) in Belgija z deležem 3,08 % (231 milijonov ameriških dolarjev).
Struktura uvoza na Ciper leta 2020, ki jo predstavljajo naslednje glavne blagovne skupine:
Izvoz
Izvozi 2,805 milijarde USD (po ocenah leta 2017). Največ izvozi citruse in agrume, krompir, farmacevtske izdelke, cement, oblačila, azbest, vino, kemikalije, cigarete, obutev. Glavni izvozni partnerji so Libija 9,4 % Grčija 7,7 % Norveška 6,7 % Združeno kraljestvo 5,3 % Nemčija 4,1 %. Vrednost blagovnega izvoza s Cipra je leta 2020 znašala 2,74 milijarde USD. Skupni izvoz blaga se je v primerjavi z letom 2019, zmanjšal za 22 %. Najboljše izvozne destinacije ciprskega blaga v letu 2020 so bile Grčija z 8,35-odstotnim deležem (229 milijonov ameriških dolarjev); Liberija s 7,43-odstotnim deležem (203 milijonov ameriških dolarjev); Združeno kraljestvo s 6,47-odstotnim deležem (177 milijonov ameriških dolarjev); Libija z deležem 5,92 % (162 milijonov ameriških dolarjev); Marshallovi otoki s 5,68-odstotnim deležem (155 milijonov ameriških dolarjev); Nizozemska z deležem 5,39 % (147 milijonov ameriških dolarjev); Francija z deležem 4,19 % (114 milijonov ameriških dolarjev); Izrael z deležem 3,33 % (91 milijonov ameriških dolarjev) in Libanon z deležem 3,19 % (87 milijonov ameriških dolarjev).
Struktura izvoza s Cipra leta 2020, ki jo predstavljajo naslednje glavne blagovne skupine:
Politično sodelovanje: Slovenija in Republika Ciper sta diplomatske odnose vzpostavili 10. decembra 1992. Dvostranski odnosi so na splošno zelo dobri, prijateljski in brez odprtih vprašanj, si pa jih državi prizadevata še nadgraditi, predvsem na gospodarskem, prometnem (ladijski, letalski promet), kulturnem in univerzitetnem področju.
Znotraj evropskega okvirja, v katerega sta Republika Slovenija in Republika Ciper vstopili sočasno, in kjer koristita isto valuto, sta prijateljske odnose še okrepila. Povezujejo nas podobni izzivi in stališča. Državi imata dobro razvito tudi medparlamentarno sodelovanje. Republika Slovenija podpira neposredna pogajanja za pošteno, celovito in uresničljivo rešitev ciprskega vprašanja v skladu z evropskimi načeli, ob podpori OZN. Rešitev ciprskega vprašanja bi pomenila konec delitev v Evropi in povečala stabilnost v regiji.
Diplomatsko se državi pokrivata »nerezidenčno«. Republika Slovenija pokriva Ciper nerezidenčno iz Aten, Ciper pokriva Slovenijo nerezidenčno iz Dunaja.
Gospodarsko sodelovanje: Ciper se je v letu 2019 uvrstil na 61. mesto med zunanjetrgovinskimi partnericami Slovenije (v letu 2018 je bil na 63. mestu) glede na vrednost blagovne menjave, ki je v letu 2019 znašala 54,9 mio EUR in se je v primerjavi z 2018 povečala za 37 %. Vrednost izvoza blaga je v letu 2019 dosegla vrednost 21,4 mio EUR, kar predstavlja 17 % povišanje glede na leto 2018. Uvoz blaga s Cipra je v letu 2019 znašal 33,5 mio EUR oz. za 53 % več kot leta 2018.
Vrednost blagovne menjave je prvih treh mesecih leta 2020 je znašala 9,4 mio EUR, kar je za 13,3 % manj kot v enakem obdobju leta 2019. Od tega je bilo za 7,1 mio EUR slovenskega izvoza (↑ 6,8 %) in za 2,3 mio EUR uvoza s Cipra (↓ 44,8 %). Zmanjšanje obsega blagovne menjave med državama v prvih treh mesecih leta 2020 še ni posledica pandemije Covid-19; namreč v letu 2019 se je blagovna menjava med državama povečala za nekaj manj kot 40 %, zato v začetku leta 2020 določen upad, ki pa vseeno širše gledano (primerjalno več leta) pomeni umirjeno, a konstantno rast blagovne menjave med državama. Pričakovano pa se je to zmanjšanje obsega blagovne menjave med državama, predvsem kot posledica pandemije Covid-19, nadaljevalo v letu 2020.
Glavni slovenski izvozni proizvodi v letu 2019 so bili: električni stroji in oprema ter njihovi deli, aparati za snemanje, razna živila in beljakovinski koncentrati, farmacevtski proizvodi, proizvodi kmetijske industrije.
Glavni uvozni proizvodi v letu 2019 so bili: farmacevtski proizvodi, tiskane knjige, časopisi in drugi proizvodi grafične industrije, električni stroji in oprema ter njihovi deli, aparati za snemanje.
Menjava storitev: V letu 2019 je skupni obseg storitvene menjave med državama znašal 54,2 mio. EUR (povečanje za 22,5 % v primerjavi z letom 2018), pri čemer je izvoz storitev znašal 40,1 mio. EUR (povečanje za 13,6 %), uvoz storitev pa je dosegel 14,1 mio. EUR (zmanjšanje za 57,3 %). Tako na strani izvoza kot uvoza prevladujejo telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve ter ostale poslovne storitve in transportne storitve.
Neposredne tuje naložbe: Po podatkih Banke Slovenije so neposredne naložbe Cipra v Slovenijo konec leta 2018 znašale 276,1 mio. EUR, kar predstavlja povečanje za 16,9 % glede na leto 2017. Znesek predstavlja 1,8 % vseh neposrednih tujih naložb v Sloveniji. Podatki glede slovenskih neposrednih naložb na Ciper kažejo, da je imela Slovenija na Cipru konec 2018 za 26,2 mio. EUR neposrednih investicij, kar predstavlja zmanjšanje za 15,7 % glede na leto 2017.
Turizem: Po podatkih SURS je v letu 2019 število prihodov turistov s Cipra znašalo 1.227, kar predstavlja zmanjšanje za 16,7 % glede na leto 2018.
Vir: gov.si
Sektorji, ki ponujajo priložnosti na ciprskem trgu so predvsem:
Poletna dela: Čeprav je skozi celo leto več delovnih mest, se poleti običajno odpirajo pogosteje, saj je otok poln domačih in mednarodnih turistov, glavna mesta, kot so Nikozija, Limassol, Pafos in Larnaca, pa študentom nudijo boljše možnosti iskanja zaposlitve saj imajo večji pretok turistov. Zaradi velikega turističnega sektorja je sezonsko in priložnostno zaposlitev razmeroma enostavno najti. Tisti, ki iščejo poletno delo, lahko najdejo priložnosti v hotelih, barih, kavarnah in restavracijah.
Nekaj najbolj povpraševanih pozicij na Cipru leta 2020 (po podatkih Eurostata): medicinske sestre; revizorji; inženirji; zobozdravstvo; razvoj programske opreme; vodje prodaje; farmacevti in strojni operativci.
Če ste zakonito prebivali na Cipru pred 1. januarjem 2021, imate pravico do dela, če imate zakonito prebivališče. Če nameravate na Ciper priti delati, pa boste morda potrebovali vizum.
Minimalna plača znaša 931,00 EUR
Razpon plač za ljudi, ki delajo na Cipru, je običajno od 931,00 EUR (najnižja plača) do 3.475,00 EUR (najvišje povprečje, dejanska najvišja plača je še višja). To je skupna mesečna plača, vključno z bonusi.
Izobraževanje: Ciper ima zelo dobro razvit šolski sistem. Zlasti osnovnošolskega in srednješolskega, ki ponujata tako javno, kot tudi zasebno šolstvo. Visoko kakovost pouka lahko pripišemo visoki usposobljenosti učiteljev na eni strani, ter dejstvu, da Ciper kar 7 % BDP - ja nameni šolstvu. Na univerzo sprejemajo učence na podlagi sprejemnih izpitov in ne na podlagi ocen. Ciprski učenci študirajo na vseh priznanih univerzah po svetu.
Ciper je s svojim praktično usmerjenim učnim načrtom, visoko stopnjo podiplomskega študija, dostopnimi študijskimi programi in visokim življenjskim standardom, vsekakor odlična možnost za študij v tujini.
Delo: V državah članicah Evropskega gospodarskega prostora (EGP), je prosto gibanje delavcev temeljna pravica, ki državljanom ene države EGP omogoča, da delajo v drugi državi EGP, pod enakimi pogoji, kot državljani te iste države.
Za prijavo na ciprsko delovno mesto potrebujete: vaš veljavni potni list; izpolnjen in podpisan obrazec za prošnjo za vizum; potrdilo o zdravstvenem dovoljenju; potrdilo o policijskem dovoljenju; dokazilo o zadostnih finančnih sredstvih za kritje vašega bivanja; potovalno zdravstveno zavarovanje in vašo pogodbo o delu, s pečatom Ministrstva za delo.
Kljub temu, da je politično vprašanje Cipra ostalo nerešeno, je svobodno gospodarstvo na vladno kontroliranem področju, od leta 1974, napredovalo. Gospodarski uspeh se pripisuje predvsem vzpostavitvi tržno usmerjenega gospodarskega sistema, uspešnim makroekonomskim postopkom vlad, dinamičnemu in prilagodljivemu podjetništvu in visoko izobraženi delovni sili.
Ciprska finančna kriza, ki je trajala od leta 2012–2013, ki predstavlja del širše evropske dolžniške krize, je v zadnjem času prevladovala v gospodarskih zadevah države.
Leta 2019 je državni dolg Cipra znašal približno 25,37 milijarde ameriških dolarjev.
V ciprskem gospodarstvu prevladujejo storitve, ki so v letu 2019 predstavljale 82,7 % BDP - ja, industrija 8 %, gradbeništvo 7 % ter kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 2,3 %.
Turizem je najpomembnejši prihodek njihovega gospodarstva. Druge povezane panoge v terciarnem sektorju vključujejo bančne in finančne storitve, nepremičnine, promet in komunikacije ter razvoj nepremičnin. Industrijski sektor na Cipru prispeva več kot 19 % k BDP.
Med pomembne mednarodne gospodarske dejavnosti sodita še bančništvo in trgovska mornarica, ki je med vodilnimi v svetu. Turizem je zelo pomembna panoga, Večina turistov prihaja iz Velike Britanije (kar 56,7 %), skandinavskih dežel 8,6 %, Nemčije 6,4 %, Rusije in bivših dežel Sovjetske zveze 5,4 %, Grčije 5,3 % in Francije 1,6 %. Otok se trudi razviti tudi inovativna, visokotehnološka podjetja.
Med glavne gospodarske panoge šteje kmetijstvo (kmetijska zemljišča predstavljajo 13,4 % površine otoka). Med glavne pridelke grško ciprskega sektorja spadajo grozdje, listnato sadje, krompir, žitna zrna, zelenjava, oljke in rogači. Območje pod turško okupacijo pridela večino citrusov, pšenice, ječmena, korenja, tobaka in zelene krme v državi.).
Pregled gospodarskih gibanj na Cipru
Uvoz: V manjšem obsegu Ciper uvaža potrošniško blago, surovo nafto, računalnike, maziva, stroje, radiodifuzno opremo in tekstil. Partnerske države Cipra pri uvozu, so predvsem Grčija, Turčija in Izrael. Vrednost blagovnega uvoza na Ciper je leta 2020 znašala 7,5 milijarde ameriških dolarjev. Skupni uvoz blaga na Ciper se je v primerjavi z letom 2019 zmanjšal za 18,2 %. Najboljši uvozni trgovski partnerji Cipra v letu 2020: Grčija z 21-odstotnim deležem (1,62 milijarde ameriških dolarjev); Italija z 8,3-odstotnim deležem (623 milijonov ameriških dolarjev); Združeno kraljestvo z 8,1-odstotnim deležem (608 milijonov ameriških dolarjev); Nemčija s 6,61-odstotnim deležem (496 milijonov ameriških dolarjev); Kitajska z deležem 5,99 % (449 milijonov ameriških dolarjev); Nizozemska z deležem 4,85 % (363 milijonov USD); Britanski Deviški otoki z deležem 4,32 % (324 milijonov ameriških dolarjev); Izrael z deležem 3,59 % (269 milijonov ameriških dolarjev); Španija s 3,19-odstotnim deležem (239 milijonov ameriških dolarjev) in Belgija z deležem 3,08 % (231 milijonov ameriških dolarjev).
Struktura uvoza na Ciper leta 2020, ki jo predstavljajo naslednje glavne blagovne skupine:
- 16 % (1,2 milijarde ameriških dolarjev): 89 - ladje, čolni in plavajoče konstrukcij
- 14,2 % (1,06 milijarde ameriških dolarjev): 27 - mineralna goriva, mineralna olja in proizvodi njihove destilacije; bituminozne snovi; mineralni voski
- 8,2 % (615 milijonov ameriških dolarjev): 87 - Vozila, razen železniškega ali tramvajskega voznega parka, ter njihovi deli in dodatki
- 6,33 % (475 milijonov ameriških dolarjev): 84 - jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave; njihovi deli
- 5,5 % (412 milijonov ameriških dolarjev): 85 - električni stroji in oprema ter njihovi deli; snemalniki in reproduktorji zvoka, snemalniki in reproduktorji televizijskih slik in zvoka ter deli in dodatki za take izdelke
- 4,27 % (321 milijonov ameriških dolarjev): 30 - farmacevtski izdelki
- 2,54 % (190 milijonov USD): 39 - Umetne mase in izdelki iz nje
- 1,82 % (136 milijonov ameriških dolarjev): 94 - pohištvo; posteljnina, vzmetnice, nosilci vzmetnic, blazine in podobno polnjeno pohištvo; svetilke in pribor za razsvetljavo, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu; osvetljene tablice z osvetljenimi imenskimi tablicami in podobno; montažne zgradbe
- 1,81 % (136 milijonov ameriških dolarjev): 22 - pijače, žgane pijače in kis
- 1,78 % (133 milijonov ameriških dolarjev): 72 - železo in jeklo
- 11,7 % (880 milijonov USD): 2710 - naftna olja in olja, pridobljena iz bituminoznih mineralov, razen surovih; pripravki, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu, ki vsebujejo 70 mas. % ali več naftnih olj ali olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov, pri čemer so ta olja osnovne sestavine pripravkov; odpadna olja.
- 7,75 % (582 milijonov USD): 8903 - jahte in druga plovila za razvedrilo ali šport; veslaški čolni in kanuji.
- 6,62 % (496 milijonov USD): 8901 - potniške ladje, izletniški čolni, trajekti, tovorne ladje, barke in podobna plovila za prevoz oseb ali blaga.
- 6,09 % (457 milijonov USD): 8703 - avtomobili in druga motorna vozila, namenjena predvsem prevozu oseb (razen tistih iz tarifne številke 87.02), vključno s kombiji in dirkalnimi avtomobili.
- 3,79 % (284 milijonov USD): 3004 - zdravila (razen izdelkov iz tarifne številke 30.02, 30.05 ali 30.06), sestavljena iz mešanih ali nemešanih izdelkov za terapevtsko ali profilaktično uporabo, v odmerjenih odmerkih (vključno s tistimi v obliki sistemov za transdermalno dajanje) ali v oblikah ali pakiranjih za prodajo na drobno.
- 1,94 % (146 milijonov USD): 2707 - olja in drugi proizvodi destilacije visokotemperaturnega premogovega katrana; podobni izdelki, pri katerih teža aromatičnih sestavin presega maso nearomatičnih sestavin.
- 1,73 % (129 milijonov USD): 8525 - oddajniki za radiotelefonijo, radiotelegrafijo, radiodifuzijo ali televizijo, vključno z vgrajenimi sprejemnimi napravami ali napravami za snemanje ali reprodukcijo zvoka ali ne; televizijske kamere; videokamere za fotografije in drugi snemalniki video kamer; digitalni fotoaparati.
- 1,1 % (82 milijonov USD): 7214 - Druge palice iz železa ali nelegiranega jekla, nadalje neobdelane, kovane, vroče valjane, vlečene ali vroče ekstrudirane, vendar vključno zvite po valjanju.
- 1,09 % (82 milijonov dolarjev): 8904 - vlačilci in potiskači.
- 1,04 % (78 milijonov USD): 8471 - stroji za avtomatsko obdelavo podatkov in njihove enote; magnetni ali optični čitalniki, stroji za prepisovanje podatkov na nosilce podatkov v kodirani obliki in stroji za obdelavo takih podatkov, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu.
Izvoz
Izvozi 2,805 milijarde USD (po ocenah leta 2017). Največ izvozi citruse in agrume, krompir, farmacevtske izdelke, cement, oblačila, azbest, vino, kemikalije, cigarete, obutev. Glavni izvozni partnerji so Libija 9,4 % Grčija 7,7 % Norveška 6,7 % Združeno kraljestvo 5,3 % Nemčija 4,1 %. Vrednost blagovnega izvoza s Cipra je leta 2020 znašala 2,74 milijarde USD. Skupni izvoz blaga se je v primerjavi z letom 2019, zmanjšal za 22 %. Najboljše izvozne destinacije ciprskega blaga v letu 2020 so bile Grčija z 8,35-odstotnim deležem (229 milijonov ameriških dolarjev); Liberija s 7,43-odstotnim deležem (203 milijonov ameriških dolarjev); Združeno kraljestvo s 6,47-odstotnim deležem (177 milijonov ameriških dolarjev); Libija z deležem 5,92 % (162 milijonov ameriških dolarjev); Marshallovi otoki s 5,68-odstotnim deležem (155 milijonov ameriških dolarjev); Nizozemska z deležem 5,39 % (147 milijonov ameriških dolarjev); Francija z deležem 4,19 % (114 milijonov ameriških dolarjev); Izrael z deležem 3,33 % (91 milijonov ameriških dolarjev) in Libanon z deležem 3,19 % (87 milijonov ameriških dolarjev).
Struktura izvoza s Cipra leta 2020, ki jo predstavljajo naslednje glavne blagovne skupine:
- 30 % (848 milijonov USD): 89 - Ladje, čolni in plavajoče konstrukcije
- 15,8 % (433 milijonov USD): 27 - mineralna goriva, mineralna olja in proizvodi njihove destilacije; bituminozne snovi; mineralni voski
- 13,8 % (378 milijonov ameriških dolarjev): 30 - farmacevtski izdelki
- 9,9 % (271 milijonov ameriških dolarjev): 04 - mlečni izdelki; ptičja jajca; naravni med; užitni proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu
- 3,64 % (99 milijonov ameriških dolarjev): 85 - električni stroji in oprema ter njihovi deli; snemalniki in reproduktorji zvoka, snemalniki in reproduktorji televizijskih slik in zvoka ter deli in dodatki za take izdelke
- 3,26 % (89 milijonov ameriških dolarjev): 84 - jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave; njihovi deli
- 2,51 % (68 milijonov ameriških dolarjev): 99 - blago, ki ni določeno glede na vrsto
- 1,37 % (37 milijonov ameriških dolarjev): 07 - užitna zelenjava in nekatere korenine in gomolji
- 1,35 % (37 milijonov ameriških dolarjev): 29 - organske kemikalije
- 1,19 % (32 milijonov ameriških dolarjev): 22 - pijače, žgane pijače in kis
- 23 % (642 milijonov USD): 8901 - potniške ladje, izletniški čolni, trajekti, tovorne ladje, barke in podobna plovila za prevoz oseb ali blaga.
- 14,9 % (409 milijonov USD): 2710 - naftna olja in olja, pridobljena iz bituminoznih mineralov, razen surovih; pripravki, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu, ki vsebujejo 70 mas. % ali več naftnih olj ali olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov, pri čemer so ta olja osnovne sestavine pripravkov; odpadna olja.
- 13,6 % (373 milijonov USD): 3004 - zdravila (razen izdelkov iz tar. Št. 30.02, 30.05 ali 30.06), sestavljena iz mešanih ali nemešanih izdelkov za terapevtsko ali profilaktično uporabo, v odmerjenih odmerkih (vključno s tistimi v obliki sistemov za transdermalno dajanje) ali v oblikah ali pakiranjih za prodajo na drobno.
- 9,81 % (268 milijonov USD): 0406 - Sir in skuta.
- 4,39 % (120 milijonov USD): 8906 - Druga plovila, vključno z vojnimi ladjami in rešilnimi čolni, razen veslaških čolnov.
- 1,74 % (47 milijonov USD): 8533 - Električni upori (vključno z reostati in potenciometri), razen grelnih uporov.
- 1,57 % (43 milijonov dolarjev): 8904 - vlačilci in potiskači.
- 1,51 % (41 milijonov USD): 8903 - jahte in druga plovila za razvedrilo ali šport; veslaški čolni in kanuji.
- 1,33 % (36 milijonov USD): 0701 - Krompir, svež ali ohlajen
Zanimivosti – poslovno sodelovanje med Ciprom in Slovenijo
Politično sodelovanje: Slovenija in Republika Ciper sta diplomatske odnose vzpostavili 10. decembra 1992. Dvostranski odnosi so na splošno zelo dobri, prijateljski in brez odprtih vprašanj, si pa jih državi prizadevata še nadgraditi, predvsem na gospodarskem, prometnem (ladijski, letalski promet), kulturnem in univerzitetnem področju.
Znotraj evropskega okvirja, v katerega sta Republika Slovenija in Republika Ciper vstopili sočasno, in kjer koristita isto valuto, sta prijateljske odnose še okrepila. Povezujejo nas podobni izzivi in stališča. Državi imata dobro razvito tudi medparlamentarno sodelovanje. Republika Slovenija podpira neposredna pogajanja za pošteno, celovito in uresničljivo rešitev ciprskega vprašanja v skladu z evropskimi načeli, ob podpori OZN. Rešitev ciprskega vprašanja bi pomenila konec delitev v Evropi in povečala stabilnost v regiji.
Diplomatsko se državi pokrivata »nerezidenčno«. Republika Slovenija pokriva Ciper nerezidenčno iz Aten, Ciper pokriva Slovenijo nerezidenčno iz Dunaja.
Gospodarsko sodelovanje: Ciper se je v letu 2019 uvrstil na 61. mesto med zunanjetrgovinskimi partnericami Slovenije (v letu 2018 je bil na 63. mestu) glede na vrednost blagovne menjave, ki je v letu 2019 znašala 54,9 mio EUR in se je v primerjavi z 2018 povečala za 37 %. Vrednost izvoza blaga je v letu 2019 dosegla vrednost 21,4 mio EUR, kar predstavlja 17 % povišanje glede na leto 2018. Uvoz blaga s Cipra je v letu 2019 znašal 33,5 mio EUR oz. za 53 % več kot leta 2018.
Vrednost blagovne menjave je prvih treh mesecih leta 2020 je znašala 9,4 mio EUR, kar je za 13,3 % manj kot v enakem obdobju leta 2019. Od tega je bilo za 7,1 mio EUR slovenskega izvoza (↑ 6,8 %) in za 2,3 mio EUR uvoza s Cipra (↓ 44,8 %). Zmanjšanje obsega blagovne menjave med državama v prvih treh mesecih leta 2020 še ni posledica pandemije Covid-19; namreč v letu 2019 se je blagovna menjava med državama povečala za nekaj manj kot 40 %, zato v začetku leta 2020 določen upad, ki pa vseeno širše gledano (primerjalno več leta) pomeni umirjeno, a konstantno rast blagovne menjave med državama. Pričakovano pa se je to zmanjšanje obsega blagovne menjave med državama, predvsem kot posledica pandemije Covid-19, nadaljevalo v letu 2020.
Glavni slovenski izvozni proizvodi v letu 2019 so bili: električni stroji in oprema ter njihovi deli, aparati za snemanje, razna živila in beljakovinski koncentrati, farmacevtski proizvodi, proizvodi kmetijske industrije.
Glavni uvozni proizvodi v letu 2019 so bili: farmacevtski proizvodi, tiskane knjige, časopisi in drugi proizvodi grafične industrije, električni stroji in oprema ter njihovi deli, aparati za snemanje.
Menjava storitev: V letu 2019 je skupni obseg storitvene menjave med državama znašal 54,2 mio. EUR (povečanje za 22,5 % v primerjavi z letom 2018), pri čemer je izvoz storitev znašal 40,1 mio. EUR (povečanje za 13,6 %), uvoz storitev pa je dosegel 14,1 mio. EUR (zmanjšanje za 57,3 %). Tako na strani izvoza kot uvoza prevladujejo telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve ter ostale poslovne storitve in transportne storitve.
Neposredne tuje naložbe: Po podatkih Banke Slovenije so neposredne naložbe Cipra v Slovenijo konec leta 2018 znašale 276,1 mio. EUR, kar predstavlja povečanje za 16,9 % glede na leto 2017. Znesek predstavlja 1,8 % vseh neposrednih tujih naložb v Sloveniji. Podatki glede slovenskih neposrednih naložb na Ciper kažejo, da je imela Slovenija na Cipru konec 2018 za 26,2 mio. EUR neposrednih investicij, kar predstavlja zmanjšanje za 15,7 % glede na leto 2017.
Turizem: Po podatkih SURS je v letu 2019 število prihodov turistov s Cipra znašalo 1.227, kar predstavlja zmanjšanje za 16,7 % glede na leto 2018.
Vir: gov.si
Sektorji, ki ponujajo priložnosti na ciprskem trgu so predvsem:
Poletna dela: Čeprav je skozi celo leto več delovnih mest, se poleti običajno odpirajo pogosteje, saj je otok poln domačih in mednarodnih turistov, glavna mesta, kot so Nikozija, Limassol, Pafos in Larnaca, pa študentom nudijo boljše možnosti iskanja zaposlitve saj imajo večji pretok turistov. Zaradi velikega turističnega sektorja je sezonsko in priložnostno zaposlitev razmeroma enostavno najti. Tisti, ki iščejo poletno delo, lahko najdejo priložnosti v hotelih, barih, kavarnah in restavracijah.
Nekaj najbolj povpraševanih pozicij na Cipru leta 2020 (po podatkih Eurostata): medicinske sestre; revizorji; inženirji; zobozdravstvo; razvoj programske opreme; vodje prodaje; farmacevti in strojni operativci.
Če ste zakonito prebivali na Cipru pred 1. januarjem 2021, imate pravico do dela, če imate zakonito prebivališče. Če nameravate na Ciper priti delati, pa boste morda potrebovali vizum.
Minimalna plača znaša 931,00 EUR
Razpon plač za ljudi, ki delajo na Cipru, je običajno od 931,00 EUR (najnižja plača) do 3.475,00 EUR (najvišje povprečje, dejanska najvišja plača je še višja). To je skupna mesečna plača, vključno z bonusi.
Izobraževanje: Ciper ima zelo dobro razvit šolski sistem. Zlasti osnovnošolskega in srednješolskega, ki ponujata tako javno, kot tudi zasebno šolstvo. Visoko kakovost pouka lahko pripišemo visoki usposobljenosti učiteljev na eni strani, ter dejstvu, da Ciper kar 7 % BDP - ja nameni šolstvu. Na univerzo sprejemajo učence na podlagi sprejemnih izpitov in ne na podlagi ocen. Ciprski učenci študirajo na vseh priznanih univerzah po svetu.
Ciper je s svojim praktično usmerjenim učnim načrtom, visoko stopnjo podiplomskega študija, dostopnimi študijskimi programi in visokim življenjskim standardom, vsekakor odlična možnost za študij v tujini.
Delo: V državah članicah Evropskega gospodarskega prostora (EGP), je prosto gibanje delavcev temeljna pravica, ki državljanom ene države EGP omogoča, da delajo v drugi državi EGP, pod enakimi pogoji, kot državljani te iste države.
Za prijavo na ciprsko delovno mesto potrebujete: vaš veljavni potni list; izpolnjen in podpisan obrazec za prošnjo za vizum; potrdilo o zdravstvenem dovoljenju; potrdilo o policijskem dovoljenju; dokazilo o zadostnih finančnih sredstvih za kritje vašega bivanja; potovalno zdravstveno zavarovanje in vašo pogodbo o delu, s pečatom Ministrstva za delo.
#Odpiramo vrata tujine
Rubrika zajema teme o poslovanju v tujini, predvsem svetovanja glede pravnih vidikov ustanavljanja podjetij v tujini, glede navezovanja poslovnih stikov, poznavanja davčne zakonodaje, poslovnih navad v različnih državah, dotika se tudi kulturnih navad, bontona, garderobe, tradicije, poslovne mentalitete, psiholoških znanj, poudarek pa je na trikih ter zankah o tem, kako svoj posel razširiti v tujino. Pregled pripravlja skupina strokovnjakov za mednarodno gospodarsko pravo iz Inštituta za civilno in gospodarsko pravo.
Celotno rubriko najdete TUKAJ.
Rubrika zajema teme o poslovanju v tujini, predvsem svetovanja glede pravnih vidikov ustanavljanja podjetij v tujini, glede navezovanja poslovnih stikov, poznavanja davčne zakonodaje, poslovnih navad v različnih državah, dotika se tudi kulturnih navad, bontona, garderobe, tradicije, poslovne mentalitete, psiholoških znanj, poudarek pa je na trikih ter zankah o tem, kako svoj posel razširiti v tujino. Pregled pripravlja skupina strokovnjakov za mednarodno gospodarsko pravo iz Inštituta za civilno in gospodarsko pravo.
Celotno rubriko najdete TUKAJ.
Več iz rubrike
Konflikti v podjetju in kako jih razrešiti
Ni potrebno, da se v vašem podjetju izogibate ali bojite konfliktov. Ti so naravni in celo zdravi, pod pogojem, da znamo s konflikti ustrezno ravnati.
500-odstotno zvišanje cen elektrike
Cene elektrike gredo v nebo. Ekonomisti pričakujejo, da bodo evro območje v prihodnjih mesecih potisnile v hudo in trajno gospodarsko recesijo.