Odpiramo vrata tujine: Gospodarstvo v Braziliji (2/5)

V seriji prispevkov rubrike »Odpiramo vrata tujine«, predstavljamo Brazilijo.
Fotografija: Foto: Shutterstock
Odpri galerijo
Foto: Shutterstock

Pregled gospodarskih gibanj v Braziliji


Izvoz: Leta 2019 je izvozila za 201,6 milijarde blaga. Presežek v blagovni menjavi je znašal 36,4 milijarde evrov. Istega leta je največ izvozila mineralnih goriv, oljnih semen, rudnin, mesa ter strojev. Vodilni izvozni trg v letu 2019 je bila Kitajska, kamor so izvozili 28,1 % od celotnega izvoza. Drugi pomembnejši izvozni trgi so še ZDA, Nizozemska, Argentina in Japonska.
Uvoz: V letu 2019 je uvozila za 165,2 milijarde evrov. Uvažali so največ mineralnih goriv, električne in elektronske opreme, strojev, vozil ter organskih kemikalij. Največ so uvozili iz Kitajske (19,9 % od celotnega uvoza), ZDA, Argentine, Nemčije in Južne Koreje.

<em>Izvoz –uvoz blaga med leti 2017 – 2022 </em><br />
(*) EIU napoved
Izvoz –uvoz blaga med leti 2017 – 2022
(*) EIU napoved
 
 
Glavne uvozne blagovne skupine 2019 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2019 % od celote
Mineralna goriva, olja 13,5 Mineralna goriva, olja 13,4
Električna in elektronska oprema 12,5 Oljna semena in plodovi 11,8
Stroji, jedrski reaktorji 12,0 Rude, žlindre in pepeli 11,3
Vozila 6,9 Meso in užitni klavnični proizvodi 6,8
Organski kemijski proizvodi 6,2 Stroji, jedrski reaktorji 5,6
 
Vodilni uvozni trgi 2019 % od celote Vodilni izvozni trgi 2019 % od celote
Kitajska 19,9 Kitajska 28,1
ZDA 17,1 ZDA 13,3
Argentina 6,0 Nizozemska 4,5
Nemčija 5,8 Argentina 4,3
Južna Koreja 2,7 Japonska 2,4
Slovenija (74. mesto) <0,1 Slovenija (62. mesto) 0,1
 
Vir: Factiva; ITC, junij 2020.
 
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) so v Braziliji v letu 2018  znašale 579,8 milijarde evrov. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 16,7 %. Celotne izhodne TNI Brazilije so v letu 2018 znašale 194,1 milijarde evrov, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 7,4 %.

V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 340,8 milijarde evrov. Glavna država vlagateljica je ZDA, sledita pa ji Nemčija in Španija. Največ investicij je na področju kovin in komunikacij.

Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020:
 
Podjetje Obseg investicij
(v mio EUR)
Fiat Chrysler Automobiles (Fiat) 9.893,4
General Motors (GM) 4.371,1
Volkswagen 2.996,3
Nestle 1.310,1
Santander Group 1.136,0
Cargill 734,2
IBM 443,4
Vir: FDI Intelligence, september 2020.
 

Zanimivosti – poslovno sodelovanje med Brazilijo in Slovenijo

 
Pomembnejši bilateralni sporazumi, ki urejajo gospodarsko sodelovanje med državama:
  • Uredba o ratifikaciji Sporazuma o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med Republiko Slovenijo in Federativno republiko Brazilijo
  • Zakon o ratifikaciji Sporazuma o trgovinskem in gospodarskem sodelovanju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Zvezne Republike Brazilije (BBRTGS)
  • Uredba o ratifikaciji Sporazuma med Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT) Republike Slovenije in Državnim svetom za znanstveni in tehnološki razvoj (CNPq) Federativne republike Brazilije
  • Zakon o ratifikaciji Okvirnega sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Federativne republike Brazilije (BBRZTS)
  • Uredba o ratifikaciji Kulturne konvencije med Jugoslavijo in Brazilijo.
  • Uredba o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Federativne republike Brazilije o opravljanju pridobitne dejavnosti vzdrževanih družinskih članov osebja diplomatskih predstavništev ali konzulatov
  • Zakon o ratifikaciji Sporazuma o sodelovanju v izobraževanju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Federativne republike Brazilije (BBRSI)
  • Sklep o odprtju Konzulata Federativne republike Brazilije v Republiki Sloveniji s sedežem v Mariboru, na čelu s častnim konzulom
Vir: IUS-INFO - Register predpisov RS, december 2020.
  • Sporazum o medsebojnem sodelovanju med JAPTI Javno Agencijo Republike Slovenije za Podjetništvo in Tuje Investicije in APEX Brazilsko Agencijo za Promocijo Izvoza.
Foto: Shutterstock
Foto: Shutterstock

Sektorji, ki ponujajo priložnosti na brazilskem trgu so predvsem:

Finančne tehnologije (fintech): Brazilija je največji fintech trg v Latinski Ameriki in 5. največji na svetu, saj ima približno 700 zagonskih podjetij. Priložnosti segajo od zavarovanja in digitalnih tehnologij do finančnega upravljanja. Poleg tega so storitve fintech globoko zakoreninjene v e-trgovini. Digitalne finančne storitve hitro napredujejo v tradicionalnem maloprodajnem sektorju, zlasti pri plačilih in nakazilih, digitalnem bančništvu, mobilnih plačilih in virtualni valuti.

Zdravstvo: Brazilija je največji trg zdravstvenih storitev v Latinski Ameriki in za zdravstvo porabi 9,1 % svojega BDP. Od približno 6.500 bolnišnic jih je 70 % zasebnih. Brazilska vlada je glavni kupec zdravstvenih izdelkov za oskrbo javnega zdravstvenega sistema. Tuja podjetja lahko sodelujejo v ponudbah preko lokalnih predstavnikov. Vladna agencija ANVISA je pred kratkim objavila uredbo, ki omogoča trženje CBD izdelkov v lekarnah. CBD izdelke lahko uvažajo iz držav, kjer je proizvodnja CBD zakonsko dovoljena. Zaradi pandemije COVID-19 je država odobrila uporabo telemedicine, kar je pospešilo uporabo digitalnih rešitev za zdravstveno svetovanje, diagnostiko in zdravljenje. Poleg tega naj bi imel Internet stvari (IoT) in umetna inteligenca (AI) v prihodnjih letih ključno vlogo na medicinskem področju.

image_alt
Odpiramo vrata tujine: Gospodarstvo v Romuniji (2/5)

IKT: Vodilni segmenti so kibernetska varnost, umetna inteligenca, »big data«, internet stvari in storitve v oblaku. Področja z največjim potencialom rasti so povezana s storitvami za stranke, analizo in preiskovanjem goljufij, avtomatizacijo IT, diagnostiko in zdravstveno oskrbo.

Franšizno poslovanje: po številu franšiznih verig je brazilski trg 5. največji trg na svetu. V državi deluje 2.918 franšiznih verig. Segmenti franšiz, ki dosegajo največjo rast so izobraževanje in rekreacija, hotelirstvo in turizem, gradbeništvo, informatika, elektronika, prehrana ter zdravje in lepota.
Vir: EIU, Factiva, februar 2021

Slovenski izvoz v Brazilijo v letu 2020 po skupinah proizvodov (v 1.000 EUR):
 
Delež EUR Skupina proizvodov
22 % 10.180 Farmacevtski proizvodi
21 % 10.013 Električni stroji in oprema ter njihovi deli, aparati za snemanje ali reprodikcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke
20 % 9.492 Jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave, njihovi deli
8 % 3.785 Optični, fotografski, kinematografski, merilni, kontrolni, precizni medicinski ali kirurški instrumenti in aparati, njihovi deli in pribor
5 % 2.465 Aluminij in aluminijasti izdelki
5 % 2.156 Papir in karton, izdelki iz papirne mase, papirja ali kartona
 
Slovenski uvoz iz Brazilije v letu 2020 po skupinah proizvodov (v 1.000 EUR):
 
Delež EUR Skupina proizvodov
77 % 135.115 Ostanki in odpadki živilske industrije, pripravljena krma za živali
8 % 13.810 Celuloza, lesna ali iz drugih vlaknastih celuloznih materialov, papirni ali kartonski odpadki in ostanki
8 % 13.640 Kava, pravi čaj, mate čaj in začimbe
1 % 2.336 Kavčuk in proizvodi iz kavčuka in gume
1 % 2.244 Sol, žveplo, zemljine in kamen, sadra, apno in cement
1 % 1.634 Železo in jeklo
Vir: Statistični urad RS, marec 2021.
 
Prvi Slovenci so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, velika večina do obdobja med svetovnima vojnama. V državo je v različnih obdobjih prišlo približno 6.000 Slovencev, največ se jih je naselilo na območju države São Paulo, najgosteje naseljenega in industrijsko najrazvitejšega območja v državi, veliko jih je tudi v notranjosti, še večje skupnosti najdemo v Rio de Janeiru, Belo Horizonteju in v nekaterih drugih mestih. Skoraj od začetka dalje so se rojaki organizirali v društva (Ornus, Pevski zbor Primorje, Jugoslovansko podporno udruženje, Sajug), leta 1991 pa je bila ustanovljena še danes dejavna Zveza Slovencev Brazilije. Leta 2016 je bila ustanovljena tudi Gospodarska zbornica Slovenija – Brazilija (SLOBRAZ). Od 100 do 150 članov se še vedno redno dobiva nekajkrat letno, za božič, Dan državnosti RS in ob drugih priložnostih, kjer urejajo arhivsko gradivo o skupnosti in njenih članih. Leta 2005 so ustanovili tečaj slovenskega jezika, ki zdaj poteka v spletni obliki.
Vir: slovenci.si

Foto: Shutterstock
Foto: Shutterstock

Državi sta različnih velikosti, s popolnoma različno zgodovino, političnim sistemom, gospodarstvom, tako da se razlikujeta praktično v vsem. Ena večjih razlik je morda družbena neenakost oziroma delitev dohodka ter sprejemanje te različnosti. V Braziliji je popolnoma normalno, da nekdo zasluži stokrat več od drugega in da ima zaradi tega boljši avto, letalo, voznika in strežno osebje. Socialna razslojenost je v Braziliji med največjimi na svetu. Tako denimo bogatejši človek živi na 800 kvadratnih metrih v varni soseski, medtem ko natakar, ki mu streže kosilo, živi v revni četrti dve uri iz Ria, v namestitvi brez kanalizacije in hladilnika. Tako je v Braziliji že nekaj stoletij oziroma odkar so Evropejci začeli pisati zakone. V Sloveniji je ta neenakost bistveno manj izrazita, saj prihaja šele v zadnjih desetletjih in je ljudje ne sprejemajo. Ta družbena neenakost je glavni razlog tudi za naslednjo razliko med sistemoma: Če obstaja v Evropi presežna ponudba kapitala, obstaja v Braziliji presežek delovne sile. Tako lahko tukaj srečamo številne poklice, ki jih je v Evropi že zamenjal kapital oziroma avtomatizacija, v Braziliji pa ta zamenjava poteka bolj počasi. Tukaj je vsekakor priložnost za marsikatero slovensko podjetje.
 
Rio de Janeiro je mesto, ki ga vzljubiš ali pa zasovražiš. Na dosegu roke imaš praktično vse, kar ti srce poželi - odlično kulinariko, ogromno sončnih dni, slikovito okolico s hribi in plažami ter čudovitimi sončnimi zahodi, ki omogoča izvajanje številnih športov, zabave, nakupovalna središča, poslovne priložnosti. Manjka le sneg. Prebivalci Ria oziroma Carioce so izjemno prijetni in družabni ljudje, ki z veseljem sklepajo nova prijateljstva. Po drugi strani pa Rio postreže tudi z gostim prometom, veliko birokracije, višjo stopnjo kriminala in nečistočo.
 
Moramo se zavedati, da je Slovenija zelo razvita država, medtem ko je Brazilija država v razvoju z velikimi socialnimi razlikami. Medtem ko sta šolstvo in zdravstvo v Sloveniji na zelo solidni ravni in dosegljivi vsem, sta v Braziliji aktualna najmanj dva paralelna svetova. V zdravstvu tako v enem izmed njih storitve ponujajo javne, v drugem pa zasebne zdravstvene institucije. Storitev javnih je načeloma na precej slabi ravni, ampak lahko rečemo, da je za osnovno oskrbo poskrbljeno. Težava je v tem, da so običajno zdravniki v teh bolnišnicah nizko plačani pripravniki, ki ko dosežejo neko raven kakovosti, odprejo zasebno ordinacijo, saj lahko tam zaslužijo nekajkrat več. Na drugi strani tako kakovost storitev na najboljših zasebnih klinikah dosega izjemno raven. Zasebne klinike so sicer na voljo tistim, ki vplačujejo v shemo katere izmed zasebnih zavarovalnih družb. Mesečni znesek je od petdeset do nekaj sto evrov in raste s kakovostjo paketa storitev in starostjo zavarovanca. Skladno z višino premije raste tudi kakovost storitve, a zdravil običajno zavarovanje ne krije.
 
image_alt
Odpiramo vrata tujine: Gospodarstvo na Mavriciju (2/5)

Brazilska birokracija je gotovo ena izmed večjih preprek, tako v poslovnem kot zasebnem svetu. Poleg trkanja na prava vrata je ključnega pomena veliko vztrajnosti. V Braziliji je zelo priljubljena skovanka "Custo Brasil" oziroma "strošek Brazilije". To uporabljajo za opis vseh težav, ki podražijo vsako investicijo in otežujejo gospodarski razvoj, povišujejo brezposelnost in utajo davkov. Ta strošek poviša ceno proizvodov za od 35 do 100 odstotkov v primerjavi z enakimi evropskimi proizvodi. Vendar to ne pomeni, da zato uvoz cveti. Tudi uvozni davki se gibljejo v teh stopnjah. Za lažje razumevanje sta tukaj dva konkretna primera pojava, ki se mu reče "Custo Brasil":
  • Ob uvozu je za sprostitev blaga na letališču Galeão v Riu de Janeiru v povprečju potrebnih od sedem do deset dni. V Evropi in na Kitajskem je to praviloma rešeno v nekaj urah.
  • za odprtje podjetja v Sloveniji se potrebuje približno štiri dni, v Braziliji pa od enega do pet mesecev, odvisno od panoge.
Brazilsko gospodarstvo se sicer že od sredine leta 2014 poskuša izvleči iz krize. Od takrat je brezposlenost zrasla s 7 na 14 odstotkov. Skladno s tem je bistveno višja tudi stopnja kriminala. V Braziliji sicer tradicionalno vlada elita, družba pa je močno razslojena. Sloji se le redko mešajo med seboj. Tudi trgovski centri so ločeni po slojih – ve se, kateri trgovski centri so za elito, kateri za revnejši sloj. Tudi četrti mesta so razdeljene. V večjih mestih večina živi v zaključenih ambientih, poimenovanih kondominij. Tja gredo lahko le tisti, ki tam živijo, sicer so ograjeni in zastraženi. V kondominijih je lahko vse od restavracij do fitnesa in avtobusa, ki vozi od kondominija do središča mesta ali plaže.

Foto: Shutterstock
Foto: Shutterstock

Razširjen je javni izobraževalni sistem. Brazilija nameni četrtino proračuna in 18% davkov za izobraževanje. Pismenost prebivalstva je nad 90%, kar pa pomeni, da je še vedno okoli 13 milijonov ljudi nepismenih. Med najboljše tri univerze se uvrščajo Univerza Sao Paolo, Univerza Rio de Janeiro in Univerza Brasilia.

Minimalna bruto mesečna plača se je v letu 2021 dvignila iz 1.045 BRL na 1.087,84 BRL, kar je približno 168 evrov. Povprečna bruto mesečna plača pa je julija 2020 znašala 2.535 BRL ali približno 387 evrov.

Vsako leto Brazilija izda več kot 70.000 delovnih dovoljenj za tujce. Ta številka narašča iz leta v leto. Kdor bi želel delati v Braziliji, mora izpolniti kar nekaj pogojev:
  • Delavec mora biti najet s strani podjetja, ki je uveljavljeno v Braziliji.
  • Brazilija zahteva najmanj 9 let opravljenega šolanja v državi, iz katere prihaja delavec.
  • Delovno dovoljenje se izda za dve leti, nato se lahko zaprosi za stalno vizum.
  • Za pridobitev začasnega dovoljenja, morajo biti vsi zdravstveni stroški kriti s strani delodajalca.
Vir: brasila.veleposlanistvo.si

Več iz rubrike

Komentarji: