Odpiramo vrata tujine: Gospodarstvo v Romuniji (2/5)

V seriji prispevkov rubrike »Odpiramo vrata tujine«, predstavljamo Romunijo.
Fotografija: Foto: Shutterstock
Odpri galerijo
Foto: Shutterstock

Romunija ima gospodarski trg z ogromnim potencialom in strateško lokacijo. Romunsko gospodarstvo je med najhitreje rastočimi v EU. Rast gospodarstva usmerja predvsem potrošnja, čeprav rast beležijo skoraj vse panoge.
 
Po mnenju Svetovne banke je Romunija država z zgornjim srednjim dohodkom. Po letu 1989 je država doživela desetletje gospodarske nestabilnosti in upadanja zaradi delno zastarele industrijske osnove in pomanjkanja strukturnih reform. Od leta 2000 pa se je njeno gospodarstvo preoblikovalo v sorazmerno makroekonomsko stabilno, za katero so značilne visoka rast, nizka brezposelnost in upadanje inflacije. Leta 2006 je po podatkih romunskega statističnega urada realna rast BDP znašala 7,7 %, kar je ena najvišjih stopenj v Evropi.
 
Recesija po svetovni finančni krizi 2008–2009 je prisilila državo, da je najela posojila zunaj, vključno pri MDS v višini 20 milijard evrov. BDP od tedaj vsako leto narašča za več kot 2 %. Po podatkih Svetovne banke se je pariteta kupne moči BDP na prebivalca povečala s 13.442 USD leta 2007 na približno 22.124 USD leta 2015. Brezposelnost v Romuniji je bila leta 2017 5,4 %, kar je v primerjavi z drugimi državami EU zelo nizka stopnja. Med največjimi lokalnimi podjetji so proizvajalci avtomobilov Dacia, Petrom, Rompetrol, Ford Romunija, Electrica, Romgaz, RCS in RDS ter Banca Transilvania. Trgovina je večinoma osredotočena na države članice Evropske unije, saj sta Nemčija in Italija največji trgovinski partnerici. Prvega julija 2015 je bil zunanji dolg države visok 90,59 milijarde evrov.
Vir: EIU; Factiva, april 2021.
 
<em>Viri: Factiva, bne IntelliNews, Business Insider SRL</em>
Viri: Factiva, bne IntelliNews, Business Insider SRL
Kmetijski sektor predstavlja 4 % romunskega BDP in zaposluje 21 % aktivnega prebivalstva države. Romunsko gospodarstvo se osredotoča predvsem na storitveni sektor, ki predstavlja 67 % BDP in zaposluje skoraj 1/2 delovne sile države. Industrijski sektor prispeva 29 % BDP in zaposluje 30 % aktivnega prebivalstva. IKT sektor predstavlja približno 6 % BDP.
 
Kmetijstvo: glavni kmetijski pridelki so žita, sladkorna pesa in krompir. Kljub temu kmetijska proizvodnja ostaja zelo nizka, v primerjavi s potencialno zmogljivostjo države. Približno 25 % države je pokrito z gozdom, zato se gozdarska industrija zelo hitro razvija. Je 7. največja kmetijska proizvajalka v EU. Vpliv koronavirusne pandemije na ta sektor je bil močan, saj je leta 2020 upadel za kar 13,9 %.

Industrija: ima precejšnje naravno bogastvo – nafto, zemeljski plin, premog, železo, baker in boksit. Glavne industrijske panoge so kovinska, predelovalna, petrokemična in strojna industrija. Zaradi poceni delovne sile je romunska industrija raznolika in konkurenčna. Tuji neposredni vlagatelji veliko vlagajo v težko industrijo (metalurgija, jeklo), proizvodnjo avtomobilskih delov, v gradbeništvo, rafiniranje nafte in v tekstilno industrijo. Nedavno je z ZDA podpisala sporazum o širitvi jedrske elektrarne Cernavoda. Konzorcij pod vodstvom ameriškega inženirskega podjetja AECom bo, vključno s kanadskimi, francoskimi in romunskimi partnerji, izpeljal projekt širitve elektrarne. Projekt je vreden 6,8 milijard evrov in vključuje posodobitev 1. bloka ter gradnjo 3. in 4. bloka jedrske elektrarne Cernavoda.
 
Pohištvena industrija: Največ pohištva izvozi v evropske države, zlasti v Nemčijo, Francijo, Italijo in na Slovaško. Proizvodnja se je leta 2019 znižala za -7 % na 2,32 milijardi evrov. Konec leta 2019 je v tem sektorju delovalo okoli 4.000 podjetij, zaposlenih pa je bilo približno 56.700 delavcev. Po ocenah analitikov naj bi se proizvodnja pohištva, zaradi posledic pandemije koronavirusa, lansko leto 2020 zmanjšala med -25  % do -30 %.  Romunska proizvodnja pohištva je v prvih 8 mesecih leta 2020 predstavljala le 78 % proizvodnje. Na romunskem pohištvenem trgu so prisotne tudi velike globalne trgovske verige, kot sta JYSK in IKEA. Ikea Romania S.A. je po prihodkih največja trgovina s pohištvom v državi.
 
Romunski Urad za varstvo konkurence je zaradi dražb lesa, ki jih je v letih 2011–2016 organiziralo romunsko državno podjetje za upravljanje gozdov, Romsilva, na lokalnem trgu kaznovalo 31 proizvajalcev lesa zaradi proti-konkurenčnih dogovorov. Najvišje sankcije so izrekli trem lokalnim hčerinskim družbam avstrijskih skupin. Skupina Holzindustrie Schweighoffer bo morala plačati kazen v višini 51,7 milijonov RON ali 10,6 milijonov evrov, skupina Kronospan 46,4 milijonov RON ali 9,5 milijonov evrov ter skupina Egger 22,6 milijonov REON ali 4,64 milijonov evrov. Vse te tri skupine so tudi največji konkurenti romunski lesni industriji, kar pojasnjuje visoko stopnjo izrečene globe, saj konkurenčne globe običajno predstavljajo določen odstotek prometa družbe.

IKT: je v zadnjih letih doživel izjemno rast, saj ima Romunija visoko usposobljeno delovno silo in nižje stroške dela glede na evropsko povprečje. Po ocenah analitikov naj bi v letu 2020 ustvaril 4,9 milijard evrov prihodkov. Eden od hitro rastočih segmentov romunskega IKT sektorja je trg zunanjega izvajanja poslovnih procesov - BPO. Po ocenah naj bi se ta segment v letu 2020 povečal za 10 % na 880 milijonov evrov, predvsem zaradi večjega povpraševanja med srednje velikimi podjetji. Najbolj je omenjeni trg razvit v glavnem mestu Bukarešta, sledijo pa mesta Brasov, Cluj Napoca, Iasi in Sibiu. V tem segmentu je trenutno zaposlenih 25.000 delavcev, njihovo število pa nenehno narašča.

Turizem: je v razcvetu. Deželo je leta 2019 obiskalo rekordnih 13,26 milijonov turistov. Leta 2020 pa se je število turistov zmanjšalo za 52,3 % zaradi globalnih omejitev v času koronavirusne pandemije.
 

Pregled gospodarskih gibanj v Romuniji

 
Izvoz: V letu 2019 je izvoz blaga znašal 63 milijard evrov. Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -17,4 milijard evrov. Najpomembnejši izvozni trgi v letu 2019 so bili Nemčija (22,5 % celotnega izvoza), Italija, Francija, Madžarska in Združeno kraljestvo. Največ so izvozili električne in elektronske opreme, vozil, strojev, mineralnih goriv ter pohištva.
 
Uvoz: uvoz je v letu 2019 znašal 80,4 milijard evrov. Največ so v letu 2019 uvažali iz Nemčije (20,1 % od celotnega uvoza), sledijo Italija, Madžarska, Poljska in Kitajska. Največ so uvozili električne, elektronske in strojne opreme, vozil, mineralnih goriv ter plastike.
 
<em>Izvoz –uvoz blaga med leti 2017 – 2022 </em><br />
(*) EIU napoved
Izvoz –uvoz blaga med leti 2017 – 2022
(*) EIU napoved

 
Glavne uvozne blagovne skupine 2019 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2019 % od celote
Električna in elektronska oprema 15,1 Električna in elektronska oprema 17,7
Stroji, jedrski reaktorji 12,0 Vozila 17,0
Vozila 10,0 Stroji, jedrski reaktorji 11,3
Mineralna goriva, olja 7,6 Mineralna goriva, olja 4,1
Plastika in plastični izdelki 5,1 Pohištvo 3,9
 
Vodilni uvozni trgi 2019 % od celote Vodilni izvozni trgi 2019 % od celote
Nemčija 20,1 Nemčija 22,5
Italija 9,0 Italija 11,2
Madžarska 7,0 Francija 6,9
Poljska 6,0 Madžarska 4,8
Kitajska 5,2 Združeno kraljestvo 3,8
Slovenija (23. mesto) 0,8 Slovenija (26. mesto) 0,7
Vir: Factiva; ITC, junij 2020.
 
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) so v Romuniji v letu 2018  znašale 79,7 milijard evrov. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 10,2 %. Celotne izhodne TNI Romunije so v letu 2018 znašale 0,6 milijard evrov, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala -2,8 %.
 
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 138,9 milijard evrov. Glavna država vlagateljica je Francija, sledita pa ji Avstrija in Nemčija. Največ investicij je na področju nepremičnin in avtomobilskih delov.

Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020  
Podjetje Obseg investicij
(v mio EUR)
Filasa International 3.074,6
Renault 2.282,5
Automobile Dacia 2.216,0
Continental 1.533,4
CTP Invest 1.227,6
New Europe Property Investments (NEPI) 1.024,3
Warehouses De Pauw (WDP) 1.014,1
Vir: FDI Intelligence, september 2020.
 

Poslovno sodelovanje med Romunijo in Slovenijo


Pomembnejši bilateralni sporazumi, ki urejajo gospodarsko sodelovanje med državama:
  • Uredba o ratifikaciji Protokola o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med Republiko Slovenijo in Romunijo
  • Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Romunije o medsebojni pomoči pri carinskih zadevah (BROPCZ)
  • Zakon o ratifikaciji Konvencije med Republiko Slovenijo in Romunijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja (BRODOU)
  • Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Romunije o spodbujanju in vzajemni zaščiti naložb (BROSVZN)
  • Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Romunije o sodelovanju v zdravstvu in medicini (BROZM)
  • Uredba o ratifikaciji Sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Romunije
  • Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Romunije o sodelovanju v izobraževanju, kulturi, znanosti in športu (BROIKZS)
  • Uredba o ratifikaciji Memoranduma o sodelovanju med Ministrstvom za gospodarstvo Republike Slovenije in Ministrstvom za gospodarstvo in trgovino Romunije
  • Akt o nasledstvu sporazumov nekdanje Jugoslavije z Romunijo, ki naj ostanejo v veljavi med Republiko Slovenijo in Romunijo (BRONSNJ)
  • Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Romunije o medsebojnem varovanju tajnih podatkov (BROMVTP)
    Vir: IUS-INFO - Register predpisov RS, december 2020.
Sektorji, ki ponujajo priložnosti na romunskem trgu so predvsem:

Kmetijstvo: Povpraševanje je po kmetijskih strojih in opremi, saj komercialne kmetije vlagajo v povečevanje produktivnosti. Romunski kmetijski sektor potrebuje silose, kmetijsko mehanizacijo, namakalno opremo, rastlinjake, gnojila in dodatke za krmo. EU romunskim kmetijskim podjetjem in kmetijam vsako leto dodeli več milijonov evrov nepovratnih sredstev za naložbe v kmetijske stroje in opremo, proizvodne zmogljivosti in za druge kmetijske namene.

Foto: Shutterstock
Foto: Shutterstock


Živilski izdelki in kmetijski proizvodi: V Romuniji raste povpraševanje po živilskih izdelkih. Ker domača industrija ne zadosti večjemu povpraševanju, tuji dobavitelji zapolnjujejo vrzel med povpraševanjem in ponudbo. Meso, sadje, vina, žgane pijače in mlečni izdelki so glavne kategorije romunskega uvoza živil, pri kmetijskih proizvodih pa prevladuje uvoz žit, olj, živih živali in maščob. Na trgu je tudi vse večje povpraševanje po prehrani za domače ljubljenčke.
 
Energetika in obnovljivi viri energije: Energetski sektor je prednostna naloga romunskega gospodarstva in varnostne politike. Država počasi prehaja s premoga na plin, jedrsko in hidro energijo ter druge obnovljive vire energije. Romunija je v regiji jugovzhodne Evrope eden najhitreje rastočih trgov za vetrno energijo. Priložnosti predstavljajo predvsem oprema, znanje, tehnologije, gradnja, namestitev, vzdrževanje in popravila v elektroenergetskih sistemih, izdelki in storitve, povezane z energetsko učinkovitostjo, pametna omrežja, skladiščenje električne energije in plina ter obnova in izgradnja proizvodnih zmogljivosti.
 
Slovenski izvoz v Romunijo v letu 2020 po skupinah proizvodov (v 1.000 EUR):
 
Delež EUR Skupina proizvodov
18 % 86.894 Jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave, njihovi deli
17 % 86.135 Farmacevtski proizvodi
15 % 73.252 Električni stroji in oprema ter njihovi deli, aparati za snemanje ali reprodikcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke
9 % 44.725 Vozila, razen železniških ali tramvajskih tirnih vozil, ter njihovi deli in pribor
5 % 26.568 Plastične mase in proizvodi iz plastičnih mas, kavčuk in proizvodi iz kavčuka in gume
5 % 24.565 Usnjeni izdelki, sedlarski in jermenarski izdelki, predmeti za potovanje, ročne torbe in podobni izdelki, izdelki iz živalskih črev
 
       
 
Slovenski uvoz iz Romunije v letu 2020 po skupinah proizvodov (v 1.000 EUR):
 
Delež EUR Skupina proizvodov
23 % 105.242 Jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave, njihovi deli
22 % 101.749 Vozila, razen železniških ali tramvajskih tirnih vozil, ter njihovi deli in pribor
15 % 69.501 Električni stroji in oprema ter njihovi deli, aparati za snemanje ali reprodikcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke
7 % 33.029 Tobak in tobačni nadomestki
5 % 20.977 Optični, fotografski, kinematografski, merilni, kontrolni, precizni medicinski ali kirurški instrumenti in aparati, njihovi deli in pribor
4 % 17.877 Les in lesni izdelki, lesno oglje
 
       
Vir: Statistični urad RS, marec 2021.

 

Izseljevanje iz države je vse pogostejše, saj zlasti mladim ne omogoča perspektivnih poklicev in sredstev izobraževanja zanje. Ravno zato v tujini živi približno štiri milijone Romunov. Nihče pa ne razmišlja o tem, kaj to pomeni za državo in družbo. Trenutno oblast obljublja, da bodo upokojencem za 100 odstotkov dvignili pokojnine do letošnjega leta 2021, a finančniki opozarjajo, da to sploh ni mogoče, saj v Romuniji ni več toliko mlade delovne sile, da bi zagotavljala dotok financ za višje pokojnine.
 
Izseljevanje se pozna še na drugih področjih, recimo v zdravstvu. Vsak študent medicine se želi zaposliti v tujini in kronično primanjkuje predvsem splošnih zdravnikov in medicinskih sester. Mnogo starih ljudi, ki živijo na podeželju, zaradi tega skoraj nima več dostopa do zdravnika. Med Romunijo v mestih in tisto na podeželju je velika razlika v razvitosti, saj na podeželju še vedno živijo tako kot pred 40 leti.

Foto: Shutterstock
Foto: Shutterstock

 
Bukarešta, Lasi in Cluj se štejejo za največja in najbolj prestižna univerzitetna središča, z novejšimi centri izobraževanja, kot so Temišvar, Craiova in Galati. Postajajo mesta z vedno večjim številom študentske populacije.
 
Če želite delati v Romuniji in niste državljan, potrebujete delovno dovoljenje.
 
Povprečna bruto mesečna plača v Romuniji se je novembra leta 2020 zvišala na 5.565 RON, kar je približno 1.141 evrov. Minimalna bruto mesečna plača pa se je v letu 2020 znižala na 461 evrov.

 

Več iz rubrike

Komentarji: