Odpiramo vrata tujine: Dobrodošli v Urugvaju
Država na jugovzhodnem delu Južne Amerike je druga najmanjša neodvisna država v Južni Ameriki, večja le od Surinama. Zanimivo je to, da so politične in delovne razmere v Urugvaju ene izmed najbolj svobodnih na celini. Družbeno napreden in umirjen. Urugvaj ima v Južni Ameriki posebno mesto, za katerega ne ve veliko ljudi. Medtem ko sta državi, kot sta Japonska in Italija, morda znani po najstarejših prebivalcih na svetu, je Urugvaj znan kot nekakšna južnoameriška Švica.
Poznan je po skoraj neokrnjeni obali in po za latinskoameriške države precej visokem življenjskem standardu. Danes kot država v razvoju z gospodarstvom z visokimi dohodki zaseda prvo mesto v Latinski Ameriki po demokraciji, miru, nizkem dojemanju korupcije in e - upravi. Prvi je v Južni Ameriki, ko gre za svobodo tiska, velikost srednjega razreda in blaginjo.
Osnovne značilnosti države
Destinacija Urugvaj, uradno Vzhodna republika Urugvaj, država na obali južnega Atlantskega oceana v jugovzhodnem delu Južne Amerike meji na Argentino in Brazilijo.
Klinasto državo torej omejujejo Brazilija na severu in vzhodu, Atlantski ocean na jugovzhodu in Río de la Plata na jugu, medtem ko reka Urugvaj služi kot njena zahodna meja z Argentino.
Večinoma ravna topografija Urugvaja je prehod pokrajine med argentinskimi nižinami na zahodu v hribovite dežele južne Brazilije. Obširne ravnine se nahajajo vzdolž vzhodnih, južnih in zahodnih meja države, z rodovitnimi obalnimi nižinami, notranjost pa sestavljajo valovite ravnice in hribi. Vzhodne, južne in zahodne ravnice v Urugvaju se sčasoma izlivajo v valovite hribe in nizke gore v notranjosti. Na jugozahodu se ravninske nižine med obalo in griči postopno zlivajo v gričevnato notranjost.
Približno 80 % Urugvaja je prerij, kjer prevladujejo trave. Urugvaj je predvsem trava, z vegetacijo, ki je v bistvu nadaljevanje argentinskih »Pampas«. Površine gozdov so razmeroma majhne. Drevesa rastejo v šopih. Mount Catedral, ki se dviga na 514 metrov blizu jugovzhodne obale, je najvišja točka v državi.
Favna Urugvaja je del divjih živali Urugvaja. "Ceibo" ali Erythrina cristagalli je nacionalna roža. Ne le najpomembnejša ptica v Urugvaju, ampak najpomembnejša od vseh živali, je lipina kot nacionalna žival države.
Država ima številne reke in nekaj obsežnih jezer, ki se nahajajo v njeni notranjosti. Rio Negro je primarna reka v državi, teče od severovzhoda proti zahodu, kjer se izliva v Rio Urugvaj (reka Urugvaj), ki tvori mejo z Argentino. Največje je jezero z imenom Embalse del Río Negro (akumulacija Črne reke), znano tudi kot Rincón del Bonete, jezero se napaja iz Rio Negro, kar ustvarja največje umetno jezero v Južni Ameriki. Obdaja pa ga Atlantik.
Prebivalstvo in jezik
Urugvaj ima zmerno podnebje. To pomeni, da lahko pričakujete blago podnebje z enakomerno razporejenimi padavinami skozi vse leto. Temperature redko padejo pod ledišče in se gibljejo od 10 do 16 stopinj Celzija pozimi od junija do septembra. Najboljši čas za obisk so poletni meseci, ki so med novembrom in februarjem. Temperature so prijetne, v zgornjih dvajsetih. To je še posebej dober čas za obisk obalnih območij, saj se mnoga obalna naselja zaprejo takoj, ko poletje preide v jesen.
Njegova površina je 176.215 km² in ima 3,474 milijone prebivalcev. Urugvaj je edina latinskoameriška država, ki se približuje verskemu pluralizmu. Približno 52 % Urugvajcev se identificira kot rimskokatoličane, 16 % prebivalstva je protestantov ali drugih kristjanov, 1 % pa Judov. Kar 30 % jih je pripadnikov drugih ver ali ne izpoveduje nobene verske pripadnosti.
Statistični podatki za islam v Urugvaju ocenjujejo skupno muslimansko populacijo na 1000, kar predstavlja 0,02 odstotka prebivalstva. Znatno muslimansko prebivalstvo živi v Chuyu, blizu brazilske meje, pa tudi Rivera, Artigas in Montevideo. Urugvaj je najbolj sekularizirana država v Ameriki z najvišjim odstotkom ateistov in agnostikov (17,2 %).
Prebivalci Urugvaja so približno (88 %) belci in evropskega porekla, večinoma Španci in Italijani, majhen odstotek izvira iz Portugalske, Velike Britanije in iz drugih evropskih držav. Mestici (mešane bele in ameriške linije) predstavljajo 8 % prebivalstva, mulati in črnci pa približno 4 %. Uradni jezik je španščina. Izgovorjava in uporaba je praktično enaka kot španščina v Argentini, znano tudi kot Rioplatense španščina. Vendar pa se izredno razlikuje od španskega dialekta, ki ga govorijo v Španiji, tako pri izgovorjavi, slovnici in besednjaku.
Ostali govorjeni jeziki so še portugalščina, portunol, italijanski, nemški, ruski in t.i. »plautdietsch«. Med njimi je daleč najbolj priljubljen portunol, ki združuje portugalščino in španščino, in je edinstven za državo Urugvaj. Angleščina v Urugvaju na splošno ni razširjena, čeprav je večina Urugvajcev študirala angleščino v šoli, je dejansko ne govorijo ali je ne uporabljajo.
Nekoliko bolj je razširjena v večjih mestih, kot so Montevideo, Colonia in Punta del Este, vendar še vedno ni zagotovljeno, da se tam govori. Tudi v večini turističnih krajev (nakupovalni centri, hoteli, restavracije) obstaja nekdo, ki obvlada angleški jezik. Valuta je urugvajski peso (UYU) in je 0,022 evra. Himna se imenuje »" Nacionalna himna Urugvaja "«, domena pa .uy. Klicna številka je +598, številka za nujne primere pa 911 za policijo. Po srednje evropskem časovnem pasu so pet ur za Slovenijo.
Montevideo je največje mesto in glavno pristanišče Urugvaja. Po površini za več kot dvakrat presega vsa ostala mesta v državi. Poleg pristaniških dejavnosti je popularen tudi po svojih plažah, kot so Pocitos, Buceo, itd. Mesto ima bogato kulturno in zgodovinsko tradicijo, ki je predstavljena v številnih muzejih in je obeležena s številnimi spomeniki, zgradbami in trgi. V okviru držav Latinske Amerike je mesto, ki prebivalcem omogoča najvišji življenjski standard, sledita pa mu Buenos Aires in Santiago de Chile.
Prvi Evropejec, ki je stopil na ozemlje sedanjega Urugvaja je bil Španec Juan Diaz de Solis in je leta 1516 priplul po Riu de la Plata. Kasnejši španski pohodniki so ugotovili, da v teh krajih ni dragih kovin, in zato so Španci za celo stoletje na Urugvaj dobesedno pozabili. Španski naseljenci so zaradi želje po ustavitvi prodiranja Portugalcev proti jugu leta 1726 ustanovili mesto Montevideo.
Demokratično in gospodarsko stabilna država
Leta 1777 je Urugvaj postal del španskega pod kraljestva La Plata. Leta 1825 je postal neodvisna republika, leta 1830 pa je dobil prvo ustavo. Nemiri med političnimi skupinami so prerasli v državljanski vojno (1839 - 1852). Sredi prejšnjega stoletja je začelo gospodarstvo pešati in Urugvaj se je srečal z konkurenco kmetijskega izvoza drugih držav, inflacija pa je postala resna težava. V letih 1965 - 75 so družbeni nemiri sprožili nastanek terorističnih skupin, najbolj znameniti med njimi so bili t.i. »tupamaros«. Leta 1973 so v politično dogajanje posegli vojaški poveljniki in prevzeli oblast. Vladali so vse do leta 1985 .
Ustava Urugvaja (Constitución de la República Oriental del Uruguay) je najvišji zakon Urugvaja. Njegova prva različica je bila napisana leta 1830, zadnja sprememba pa leta 2004. Urugvaj je imel tako v času svojega obstoja kot suverene države šest ustav: 1918, 1930, 1934, 1942, 1952 in 1966.
Pravni sistem Urugvaja je civilnopravni sistem z javnim pravom, ki temelji na ustavi iz leta 1967, spremenjeni v letih 1989, 1994, 1997 in 2004. Ustava razglaša Urugvaj za demokratično republiko in loči vlado na tri enake veje - na izvršilno, zakonodajno in sodno oblast.
Je reprezentativna demokratična republika s predsedniškim sistemom. Člani vlade so izvoljeni za petletni mandat po splošni volilni pravici. Ima večstrankarski sistem s tremi prevladujočimi političnimi strankami, pri čemer je izredno težko, da bi kdorkoli dosegel volilni uspeh pod zastavo katere koli druge stranke.
Urugvaj, ki ga pogosto zasenčijo svoje večje in bolj znane sosede, Brazilija in Argentina, je svetilnik demokratične in gospodarske stabilnosti v Latinski Ameriki. Demokratična vlada Urugvaja, močne institucije in strateška lokacija prispevajo k njegovemu pomenu v regiji. Trenutni predsednik države je Luis Lacalle Pou.
Urugvaj spada v številne mednarodne organizacije, vključno z Združenimi narodi, Organizacijo ameriških držav, Mednarodnim denarnim skladom, Svetovno banko in Svetovno trgovinsko organizacij.
#Odpiramo vrata tujine
Rubrika zajema teme o poslovanju v tujini, predvsem svetovanja glede pravnih vidikov ustanavljanja podjetij v tujini, glede navezovanja poslovnih stikov, poznavanja davčne zakonodaje, poslovnih navad v različnih državah, dotika se tudi kulturnih navad, bontona, garderobe, tradicije, poslovne mentalitete, psiholoških znanj, poudarek pa je na trikih ter zankah o tem, kako svoj posel razširiti v tujino. Pregled pripravlja skupina strokovnjakov za mednarodno gospodarsko pravo z Inštituta za civilno in gospodarsko pravo.
Celotno rubriko najdete TUKAJ.
Več iz rubrike
Konflikti v podjetju in kako jih razrešiti
Ni potrebno, da se v vašem podjetju izogibate ali bojite konfliktov. Ti so naravni in celo zdravi, pod pogojem, da znamo s konflikti ustrezno ravnati.
500-odstotno zvišanje cen elektrike
Cene elektrike gredo v nebo. Ekonomisti pričakujejo, da bodo evro območje v prihodnjih mesecih potisnile v hudo in trajno gospodarsko recesijo.
