Odpiramo vrata tujine: Dobrodošli v Severni Makedoniji (1/5)

V seriji prispevkov rubrike »Odpiramo vrata tujine« predstavljamo Severno Makedonijo.
Fotografija: Ohrid, Severna Makedonija. Foto: Shutterstock
Odpri galerijo
Ohrid, Severna Makedonija. Foto: Shutterstock

Severna Makedonija je bivša država Jugoslavije, ki kljub razvoju beleži 30-odstotno brezposelnost prebivalstva. Uradno Republika Severna Makedonija je dežela izjemnega prepletanja različnih zgodovinskih etničnih vplivov. Njeno ime izhaja iz grščine -  Μακεδονία, po starih Makedoncih in pomeni »visoki« ali »gorščaki«. Zaradi spora z Grčijo jo poznamo tudi pod imenom Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (FYROM), ki je bila prva država na svetu, ki je imela leta 2006, potem ko je bila del visokotehnološkega projekta, popoln dostop do brezžične širokopasovne povezave. Zibelka legendarnega Tošeta Proeskega, predstavlja  Balkan v pravem pomenu besede, saj je zaradi verskih in nacionalnih prepletanj resnična mešanica vseh narodnosti. Brez razloga velja za podcenjeno destinacijo, saj leži med evropskimi gorskimi verigami, ima čudovito pokrajino, je cenovno ugodna, prav tako pa svojim državljanom zagotavlja socialno varnost, univerzalni zdravstveni sistem in brezplačno osnovno in srednje izobraževanje.
 

Osnovne značilnosti države

 
Severna Makedonija leži v jugovzhodni Evropi. Na vzhodu meji z Bolgarijo, na jugu z Grčijo, na severu s Srbijo in Kosovom, na zahodu pa z Albanijo.
 
Država je glavni prometni koridor iz zahodne in srednje Evrope v južno Evropo in Egejsko morje. Je država brez izhoda na morje, vendar ima tri velika naravna jezera: Ohridsko, Prespansko in Dojransko jezero. Ima vodno površino 857 km2, površina kopnega pa je 24.856 km2.
 
image_alt
Med obnovo stare graščine odkrili zaklad

Danes velja, da regija vključuje dele šestih balkanskih držav: večje dele v Grčiji, Severni Makedoniji in v Bolgariji ter manjše dele v Albaniji, Srbiji in na Kosovu.
 
Severna Makedonija je pretežno gorska država. Povprečna višina terena je 850 metrov. Približno 80 odstotkov države sestavljajo hribi in gore. Mnogi vrhovi se dvigajo nad drevesno mejo na 2000 metrih nadmorske višine. Najvišja točka je na gori Korab (2752 metrov) na albanski meji. V bližini gora Šar na severozahodu je država pokrita z gozdom.
 
Ima zmerno celinsko submediteransko podnebje (do 600 m), vroče celinsko podnebje (600 - 900 m), hladno celinsko podnebje (900 - 1100 m) in podgozdno celinsko-gorsko podnebje (1100 -1300 m). Za podnebje Makedonije so značilna topla, suha poletja in jeseni ter razmeroma hladne zime z veliko snežnimi padavinami. Makedonija je povišana planota, sestavljena iz gora, globokih kotlin in dolin. Najboljši čas za obisk je v poletnih mesecih od junija do septembra, vendar so to tudi najbolj obremenjeni meseci za potovanje v državo. Njeno podnebje kaže, da jo je dobro obiskati kadarkoli od aprila dalje.
 
Nacionalna žival Makedonije je makedonski lev. Že stoletja je prikazan na grbu države. Favna makedonskih gozdov je bogata in vključuje medvede, divje prašiče, volkove, lisice, veverice, gamse in jelene. Risa najdemo, čeprav zelo redko, v gorah zahodne Severne Makedonije, srne pa v regiji Demir Kapija.
 
Jezero Ohrid, Severna Makedonija. Foto: Shutterstock
Jezero Ohrid, Severna Makedonija. Foto: Shutterstock

Kljub temu da dežela nima izhoda na morje, ima Severna Makedonija tri velika jezera (Ohridsko, Prespansko in Dojransko), tri umetna jezera in približno 50 ribnikov. Prav tako ima reko Vardar, ki deli državo. Makedonske reke se izlivajo v eno od treh porečij: Egejsko morje, Jadransko morje ali Črno morje.
 
Njena površina je 25.713 km² in ima 2,083 milijona prebivalcev. Dve glavni verski skupini v državi sta pravoslavno krščanstvo in islam. Približno 65 odstotkov prebivalcev je makedonskih pravoslavcev, 32 odstotkov pa muslimanov. Druge verske skupine vključujejo rimokatolike, različne protestantske veroizpovedi in Jude. Krščanstvo je glavna vera. Po popisu iz leta 2002 predstavljajo muslimani v Severni Makedoniji tretjino celotnega prebivalstva države, zaradi česar je islam druga najbolj razširjena vera v državi. Muslimani v Severni Makedoniji sledijo sunitskemu islamu hanefijskega mežeba. Tudi v nekaterih delih Makedonije, zlasti na podeželju, še naprej sledijo tradicionalnim prepričanjem in ljudskim običajem. Na primer; še vedno je razširjeno prepričanje o zlobnem očesu. Kljub temu da se večina ljudi poistoveti z religijo, pa ne izvaja veliko Makedoncev svoje vere. Etnična struktura v Makedoniji je naslednja: 64,17 odstotka so Makedonci, 25,17 odstotka Albanci, 3,5 odstotka Turki, 2,66 odstotka Romi, 0,48 odstotka Vlahi, 1,78 odstotka Srbi, 0,84 odstotka Bosanci in 1,04 odstotka pripadajo drugim etničnim skupinam. Uradni jezik je makedonščina, pisava pa cirilica. Jeziki, ki jih uporabljajo manjšine, so albanščina, turščina in srbščina. Albanščina in turščina se uporabljata v nekaterih lokalnih vladnih uradih in občinskih uradih. V občinah z več kot 20 odstotkov prebivalcev etničnih manjšin pa govorijo tudi albansko, turško ali srbo-hrvaško. Pogosto govorijo tudi angleščino, francoščino in nemščino. Večina mladih govori angleški jezik. Vsaj osnove angleščine poznajo vsi, ki delajo v turizmu. Med starejšimi Albanci se boste dobro znašli tudi z ruščino ali nemščino. Šuto Orizari ali Šutka, predel Skopja, je edini del sveta, kjer je ciganski jezik tudi drugi uradni jezik. Valuta je makedonski denar (MKD) in znaša 0,016 evra. Mednarodna oznaka je MK/MKD. Himna se imenuje »Today over Macedonia«, domena .mk,  klicna številka pa se glasi +389, medtem ko je številka za nujno pomoč 192 za policijo in 194 za reševalce. So v enakem srednje evropskem časovnem pasu kot Slovenija.
 
image_alt
Hči Steva Jobsa ne bo podedovala niti centa

Skopje je glavno mesto republike Severne Makedonije z več kot pol milijona prebivalci, kar je četrtina severnomakedonskega prebivalstva, širše območje mesta pa jih ima okoli 700.000, kar predstavlja celo tretjino prebivalstva države. Je politično, ekonomsko in kulturno središče Severne Makedonije in glavno središče kovinsko-predelovalne, kemijske, lesne, tekstilne in kožne industrije.
 

Antična Makedonija

 
Največjo slavo je Makedonija doživela v času Filipa II. Makedonskega in njegovega sina Aleksandra Velikega v četrtem stoletju pred našim štetjem. Filip II. je osvobodil Makedonijo izpod grške države in jo spremenil v evropsko velesilo, Aleksander Veliki pa je spremenil makedonsko državo v svetovno največji imperij.
 

Rimska Makedonija

 
Po smrti Aleksandra Velikega je bila Makedonija poražena s strani Rimljanov s pomočjo njihove zaveznice Grčije. Kot provinco so jo priključili rimskemu imperiju.
Ohrid, Makedonija. Foto: Shutterstock
Ohrid, Makedonija. Foto: Shutterstock

Bizantinsko obdobje

 
Po razdelitvi rimskega imperija na dva cesarstva je bila Makedonija ključna provinca Bizantinskega cesarstva. Kljub večkratnim uporom Makedoncev se ti niso uspeli osamosvojiti nadvlade Bizantincev. Za kratek čas je bila Makedonija obnovljena po svojih etničnih mejah pod makedonskim cesarjem Samuelom, vendar je njegova vojska v bitki na Belasici doživela hud poraz proti Grkom. V Samuelovi državi se je utrdila kultura slovanskih Makedoncev.
 

Srednji vek

 
Bizantinci so vladali Makedoniji vse do 14. stoletja, ko je oblast nad njimi prevzelo Otomansko cesarstvo. To je močno oslabilo njeno gospodarstvo in cerkveno ter politično moč. Kljub večkratnim vstajam Makedoncev pa le-te niso bile uspešne.
 

Balkanski vojni

 
Po propadu Otomanskega cesarstva so bili apetiti po Makedoniji s strani sosednjih držav izredno veliki. Balkanski vojni sta bili v letih 1912 in 1913, v katerih je Balkanska liga najprej osvojila Makedonijo, nato pa se med seboj spopadla zaradi delitve osvojenega. Po bukareškem mirovnem sporazumu leta 1913 je bila Makedonija razdeljena na štiri dele med:
  • Grke (51 odstotkov),
  • Srbe (38 odstotkov),
  • Bolgare (10 odstotkov) in
  • Albance (1 odstotkov).

Obdobje 20. stoletja

 
Prvo priložnost političnega, ekonomskega in kulturnega razvoja je Makedonija doživela šele v Jugoslaviji. Po razpadu Jugoslavije so 8. septembra 1991 organizirali referendum, na katerem so se Makedonci s plebiscitom izjasnili za samostojno in suvereno državo.
 
image_alt
Električni avtomobili: Kakšna je usoda odsluženih baterij?

Mednarodno priznanje je bilo zaradi spora z Grčijo odloženo. Grki namreč trdijo, da Makedonija uporablja helenska imena in simbole. Situacija se je malo umirila leta 1995, ko so Grki ukinili trgovsko blokado Makedonije.
 
Njen pravni sistem  temelji na Ustavi Severne Makedonije, ki je kodificirana ustava in opisuje sistem upravljanja in temeljne človekove pravice Severne Makedonije. Sprejeta je bil v parlamentu tedanje republike Makedonije 17. novembra 1991.
 
Na splošno se zakoni sprejemajo z večino oddanih glasov, če je to vsaj tretjina skupnega števila članov Sobranja. Spremembe ustave pa je treba sprejeti z dvotretjinsko večino. Zakoni začnejo veljati z razglasitvijo.
 
Po političnem sistemu je demokratična parlamentarna republika z enodomnim parlamentom, ki šteje 123 članov. Naslednje parlamentarne volitve bodo leta 2024. Izvršilno oblast vodi premier. Državo vodi predsednik Stevo Panderovski.
 
Je suverena država in članica ZN, CEFTA, IMF, WTO, Nata in Sveta Evrope ter tudi članica La Francophonie, Svetovne trgovinske organizacije (STO) in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Podpisana ima tudi prosto - trgovinska sporazuma s Turčijo in Ukrajino. V letu 2020 je postala kandidatka za članstvo EU.
 
Vir: EIU; Factiva, februar 2021


 

Več iz rubrike

Komentarji: