Odpiramo vrata tujine: Dobrodošli v Peruju (1/5)

V seriji prispevkov rubrike »Odpiramo vrata tujine« predstavljamo Peru.
Fotografija: Lima, Peru. Foto: Shutterstock
Odpri galerijo
Lima, Peru. Foto: Shutterstock

Imenovanje Peruja izvira iz Birú, imena lokalnega vladarja, ki je živel v bližini zaliva San Miguel v Panami v začetku 16. stoletja. Gre za tretjo največjo južnoameriško državo, ki leži na zahodnem delu tega kontinenta. Eno najbogatejših držav na svetu po naravnih virih si pogosto predstavljamo kot gorato deželo v Andih, ki se sicer raztezajo čez celotno dolžino države, vendar pa gre za precej revno deželo, kjer je težko najti delo. Machu Picchu, raznolika glasba, ples in praznične dejavnosti ter pestra perujska kuhinja, ki velja za eno izmed najboljših na ameriških kontinentih, so le nekatere značilnosti te države. Peru je dom predkolumbovskih civilizacij, med katerimi je najbolj znano Inkovsko cesarstvo, pomemben pečat pa je pustilo tudi kolonialno obdobje, ki se odraža v arhitekturi kolonialnih mest. Nasilje nad ženskami, zlorabe s strani varnostnih sil in grožnje svobodi izražanja veljajo za velike problematike.
 

Osnovne značilnosti države

 
Peru je država na zahodni obali Južne Amerike, ki gleda proti Tihemu oceanu. V celoti leži na južni polobli, njen najsevernejši skrajni rob pa doseže 1,8 minute zemljepisne širine ali približno 3,3 kilometra južno od ekvatorja.
 
Na severu meji na Ekvador, na severovzhodu na Kolumbijo, na vzhodu mejo prestavlja Brazilija, na jugovzhodu Bolivija, na jugu meji na Čile, na zahodu pa se stika s Pacifikom.
 
image_alt
Med obnovo stare graščine odkrili zaklad

Meji s Kolumbijo na severovzhodu in z Brazilijo na vzhodu prečkajo nižje gorske verige ali tropski gozdovi, medtem ko meje z Bolivijo na jugovzhodu, Čilom na jugu in Ekvadorjem na severozahodu potekajo čez visoke Ande.
 
Peru, tretja največja država v Južni Ameriki, se ponaša z raznovrstnimi naravnimi oblikami; od vrhov Andov do morskih plaž ob obali. Ta država južno od ekvatorja doživlja temperaturno območje predvsem glede na nadmorsko višino.
 
Perujski tok, imenovan tudi Humboldtov tok, je tok hladne vode v jugovzhodnem Tihem oceanu s širino približno 900 km. Temperatura morja v Peruju je zaradi tega toka precej nizka.
 
Perujska pacifiška obala se razteza 2414 km vzdolž zahodnega roba države.
 
Machu Picchu, Peru. Foto: Shutterstock
Machu Picchu, Peru. Foto: Shutterstock

Zaradi številnih različnih pokrajin od obale do puščav, do deževnih gozdov in gora ter vulkanov in peščenih sipin ima Peru eno največjih biotskih raznovrstnosti na svetu. Ta neverjetna država, katere 60 odstotkov spada pod amazonski bazen, ponuja življenjski prostor številnim živalskim in rastlinskim vrstam.
 
Večina ljudi živi ob obali Tihega oceana, kjer se nahaja glavno mesto Lima. Ob zahodni obali Peruja je ozek puščavski pas dolg 2555 kilometrov. Vrhovi Andov, na katerih je tudi sneg, se dvignejo na 6768 metrov nadmorske višine. Cordillera Blanca, ki se nahaja vzhodno od perujskega mesta Yungay, je najvišja gora v Peruju in je priljubljena točka za planince in turiste. Perujska Amazonija je območje amazonskega deževnega gozda, vključenega v državo Peru; od vzhoda Andov do meja z Ekvadorjem, Kolumbijo, Brazilijo in Bolivijo. To območje obsega 60 odstotkov države in ga zaznamuje velika stopnja biotske raznovrstnosti. Peru ima približno 25.000 avtohtonih rastlinskih vrst, kar je 10 odstotkov vseh rastlinskih vrst na svetu. Nacionalna roža Peruja je Cantuta. Najdemo jo v visokih dolinah andskega ozemlja; v Peruju in Boliviji. Za nacionalno drevo Peruja in Ekvadorja velja Cinchon. Peru, kjer živi več kot 14.500 vrst živali, vabi ljubitelje divjih živali, da doživijo deželo starodavnih imperijev, skritih zakladov, raznolike pokrajine, znane kuhinje, naravnih terenov brez ovir in eksotičnih amazonskih živali. Država je uvrščena tudi med najboljše destinacije za opazovalce ptic. Nacionalna žival je Vicuña, nekoč so jo častili Inki, danes pa se pojavlja na perujskem grbu.
 
V Peruju najdemo zelo raznoliko podnebje. Država se v celoti nahaja v tropih, vendar ima puščavsko in gorsko podnebje ter tropske deževne gozdove. Podnebna raznolikost je posledica izoblikovanosti površja ter lege države; podnebne razmere namreč v veliki meri pogojujeta gorstvo Andov ter hladen Humboldtov morski tok.
 
Najboljši čas za obisk države je v sušnem obdobju, med majem in oktobrom, ko so dnevi sončni, nebo v Andih je svetlo modro, noči pa hladne. To je čudovito obdobje za bivanje v Peruju, še posebej, če se nameravate odpraviti na pohod, vendar je takrat vrhunec sezone in je zato ključna zgodnja rezervacija.
 
image_alt
Znaki, da je prišel čas za upokojitev

Njegova površina znaša 1.285.000 kvadratnih kilometrov, ima pa 33.534.737 prebivalcev. Prebivalstvo Peruja predstavlja 0,42 odstotka celotnega svetovnega prebivalstva. Rimokatoliška vera je najpogostejša verska pripadnost (76,03 odstotka), sledijo drugi kristjani (18,48 odstotka), ateisti (5,09 odstotka) ter neopredeljeni (0,41 odstotka). Prevladujoča vera je rimokatoliška, obstaja pa razpršenost drugih krščanskih veroizpovedi. Avtohtoni Perujci so združili katoliško vero in njihova tradicionalna prepričanja. Kar 60,2 odstotka Perujcev se opredeljuje za Mestice, 22,3 odstotka za Kečuje, 5,9 odstotka za belce, 3,6 odstotka za afro-perujce, 2,4 odstotka za Aymare, 0,3 odstotka za Amazonce in 0,16 odstotka za Azijce. Uradni jeziki so španščina, kečua in ajmara, vendar je španščina najbolj široko uporabljena. Poleg uradnih jezikov obstaja kar 43 različnih domorodnih jezikov. Kečua je poimenovanje jezika in njegove jezikovne družine. Govorijo ga v visokogorju Peruja, Ekvadorja in Bolivije. Z več kot štirimi milijoni ljudi, ki govorijo ta jezik v Peruju, je ta najbolj razširjen avtohtoni jezik v državi in ​​je pred kratkim dobil status nacionalnega jezika. Na politični ravni je uradni jezik španski, na območjih, kjer so pogosti Kečuji, pa so uradni jezik tudi kečuanski, ajmarski in nekateri drugi avtohtoni jeziki. Angleščino uporabljajo in razumejo predvsem delavci, ki so povezani s turistično industrijo, ter višji socialno -ekonomski razred. Zunaj večjih mest imajo ljudje le najbolj osnovno znanje angleškega jezika. Valuta je perujski novi sol (ISO) in znaša 0,21 evra. Himna se imenuje »Svobodni smo, takšni ostanimo za vedno«, geslo »Svoboda in red«, domena .pe,  klicna številka pa se glasi +51, medtem ko je številka za nujno pomoč 105 ali 119. Po srednje evropskem časovnem pasu so sedem ur za Slovenijo.
 
Glavno in največje mesto je Lima s skoraj sedmimi milijoni prebivalcev. V predmestju Lime in pristaniškem mestu Callao živi skupno 8.482.619 prebivalcev.
 
Lima, Peru. Foto: Shutterstock
Lima, Peru. Foto: Shutterstock

Prvi prebivalci Peruja so bili nomadski lovci in nabiralci, ki so živeli v jamah v obalnih regijah. V 16. stoletju so Peru zasedli španski konkvistadorji pod vodstvom Francisca Pizarra. Slednji je leta 1535 ustanovil današnjo prestolnico Limo. V naslednjih 200 letih mirnega obdobja je Lima postala pomembno politično, socialno in trgovsko središče andskih držav. Je pa izkoriščanje Indijancev s strani kolonialnih gospodarjev pripeljalo do vstaje v letu 1780, ki jo je vodil Tupac Amaru II. Upor je bil kratkotrajen, večina voditeljev pa je bila zajeta in usmrčena. V začetku 19. stoletja, ko je večina Južne Amerike že končala z vojnami za neodvisnost, je bil Peru še vedno rojalistična trdnjava. Šele leta 1821 je José de San Martín razglasil neodvisnost Peruja, čeprav je bila večina države še vedno pod špansko krono. Državo sta po več vojaških akcijah dokončno osvobodila Venezuelec Simón Bolívar in njegov general Argentinec Antonio José de Sucre leta 1824, ko so se predali zadnji španski vojaki. Peru so vodili tudi številni vojaški voditelji, med katerimi je izstopal desničarski diktator general Juan Velasco Alvarado, ki je prišel leta 1968 na oblast z vojaškim udarom in odstavitvijo takratnega predsednika Bealúnde Terryja. Leta 1965 je pod vodstvom Abimaela Guzmána začela delovati gverilska skupina Sendero Luminoso (Svetla pot), ki je prevzela nadzor nad obsežnimi podeželskimi območji. Leta 1980, ko je na oblast drugič stopil Bealúnde Terry, je postal Peru po dolgih letih vojaške vladavine in udarov demokratičen. Leta 1985 je bil kot predsednik izvoljen Alan García Perez. Država je zapadla v dolgove in hiperinflacijo in ob koncu njegovega mandata je bila država v razsulu. Leta 1990 je bil za predsednika izvoljen Alberto Fujimori, ki je v času svojega 10-letnega mandata gospodarstvo postavil na noge z dobrim programom in pri tem zmanjšal inflacijo na 20 odstotkov. V tem času je Peru dosegel velik gospodarski napredek. Leta 2001 je na volitvah zmagal Alejandro Toledo Manrique kot prvi demokratično izvoljeni predsednik Peruja indijanskega porekla. Leta 2006 je bil ponovno izvoljen Alan García Perez, ki je z uspešnim mandatom tokrat Peru pripeljal do velikega ekonomskega uspeha. Leta 2011 je bil izvoljen nekdanji vojaški častnik, levičarski nacionalist, Ollanta Humala Tasso, junija 2016 pa je bil izvoljen aktualni predsednik Pedro Pablo Kuczynski, prav tako nekdanji vojaški častnik.
 
Ustava Peruja je vrhovni zakon Peruja. Sedanja ustava, sprejeta 31. decembra 1993, je peta v 20. stoletju v Peruju in je nadomestila ustavo iz leta 1979. Demokratični ustavni kongres (CCD) je bil izvoljen leta 1992, končno besedilo pa je bilo potrjeno na referendumu leta 1993.
 
image_alt
Luksuzni hotel, vklesan v hrib pod oljčnim nasadom

Peru je država civilnega prava. Je demokratična in decentralizirana republika z večstrankarskim sistemom, v katerem je predsednik vodja države in vlade, ki zastopa trenutne interese države in vodi politiko vlade. Ko kongres potrdi zakon, bo poslan predsedniku, da ga podpiše. Kongres daje pooblastilo (po vsem zakonu) izvršni veji (predsedniku), da deluje namesto kongresa z namenom, da pripravi in ​​sprejme nove zakone.
 
Republika Peru je unitarna država in predsedniška reprezentativna demokratična in ustavna republika z večstrankarskim sistemom. Poglavar države je predsednik. Trenutno je to Pedro Castillo, ki je 28. julija 2021 nasledil Francisca Sagastija,  medtem, ko je premierja Guida Bellida 29. julija 2021 imenoval predsednik države.
 
Peru je članica Skupnosti držav Latinske Amerike in Karibov (CELAC), Andske skupnosti držav in Organizacije ameriških držav (OAS) ter Pacific Alliance. Prav tako sodeluje na Forumu za sodelovanje med Vzhodno Azijo in Latinsko Ameriko (FEALAC).


 

Več iz rubrike

Komentarji: