Odpiramo vrata tujine: Dobrodošli v Nemčiji (1/5)

Nemčija leži v osrednjem delu Evrope. Je gospodarska in politična velesila z največjim številom prebivalcev v Evropski uniji. Kar 38 njenih znamenitosti je uvrščenih na seznam Unescove svetovne dediščine. Nedvomno je zanimiva za oglede, ki jih je ponuja tako bogata Bavarska z ekscentričnim Ludvikom II. Bavarskim, kot tudi Munchen, prestolnica piva, tehnike in ležernega življenja. Številna njena mesta so povezana z velikani človeške kulture, kot so Bach, Beethoven, Brahms, Wagner, Luther, Goethe, Schiller, Legoland, Angela Merkel in Albert Einstein. Vse to je Nemčija. Država ima dolgo zgodovino avtomobilskega inženiringa, veliko pa je prispevala tudi na področju umetnosti in filozofije. Za Nemce pravijo, da so inženirji z umetniško žilico. Kombinacija visokih plač, nizkih življenjskih stroškov, učinkovitega prevoza in nizke ravni vladne korupcije prispevajo k temu, da je ena najbolj primernih držav za bivanje na svetu.

Nemčija se nahaja v srednji Evropi in se razteza od Alp, čez Severnoevropsko nižino do Severnega in Baltskega morja.

Meji na Baltsko in Severno morje ter z devetimi državami; Dansko na severu, Poljsko in Češko na vzhodu, Švico (njena edina soseda zunaj EU) in Avstrijo na jugu, Francijo na jugozahodu ter Belgijo, Luksemburgom in Nizozemsko na zahodu.

Najdražja mesta na svetu v letu 2021

Na jugovzhodu meja s Češko republiko, kar ustreza prejšnji meji iz leta 1918, obnovljeni s pogodbo leta 1945.

Nemška obala se razteza na 3700 kilometrih na Severnem (1600 km) in Baltskem morju (2100 km). Dve tretjini 3700 kilometrov dolge obale erodira. Nemška obala je večinoma plitva, torej močvirna obala, obala sipin, medtem ko je strmih le približno 11 odstotkov obale (420 km).

Osrednje in južne nemške regije imajo gozdnate hribe in gore, ki jih presekajo doline Donave, Majne in Rena. Na severu se pokrajina izravnava do široke ravnine, ki se razteza do Severnega morja. Med temi skrajnostmi je Nemčija dežela neverjetne raznolikosti. Raznolik teren skupaj s številnimi sladkimi vodami pomaga delavnemu nemškemu prebivalstvu izkoriščati reliefne oblike države za vse; od prevoza do turizma. Glavne oblike tal vključujejo gorovje Harz vulkanskega izvora in gosto gozdnato gorovje Rothaargebirge. Južneje so zaobljeni hribi in vrhovi gorovja Eifel in Huynsruck pred dolino reke Ren. Najvišjo točko predstavlja Zugspitze, ki je na natančno 2962 metrih nadmorske višine in velja za ​​dom treh ledenikov ter najvišje ležečega nemškega smučišča.

Berlin, Nemčija. Foto: Shutterstock

Rastlinstvo in živalstvo v Nemčiji

Obstaja veliko vrst praproti, cvetov, gliv in mahov. V rekah in Severnem morju je veliko rib. Divje živali vključujejo jelenjad, divje prašiče, muflone, lisice, jazbece, zajce in manjše število bobrov. Različne ptice selivke prečkajo Nemčijo spomladi in jeseni. Koruzenka je postala simbol Nemčije v 19. stoletju zaradi svoje prusko modre barve. Nacionalna žival Nemčije je črni orel (Hieraatus spilogaster). Ta se pojavlja na grbu in drugih uradnih emblemih.

Reka Main teče skozi nemške dežele Bavarsko, Baden-Württemberg in Hesse. Njen začetek se nahaja v bližini Kulmbacha na združitvi njenih dveh izvirov; Rdečega in Belega glavnega. V zgornjem in srednjem delu poteka v dolinah nemškega višavja. Največje jezero na nemškem ozemlju je Bodensko jezero, medtem ko je jezero Müritz največje jezero, ki se v celoti nahaja na nemškem ozemlju.

Nemčija ima zmerno podnebje s toplimi poletji in mrzlimi zimami, vendar so dolga obdobja zmrzali ali snega redka. Dež pada skozi vse leto. Ekstremne temperature včasih dosežejo -10 stopinj Celzija pozimi in 35 stopinj Celzija v poletnih mesecih. Za bolj umirjeno vreme s soncem in ugodnimi temperaturami je najboljši čas za obisk pozna pomlad in zgodnja jesen – maj, september in začetek oktobra. Nemci letine žetve ne imenujejo zaman »zlati oktober«. Smučarska sezona v Alpah traja od božiča do konca marca.

Hongkong: Stanovanja v velikosti parkirnih mest so nekaj običajnega

Nemško prebivalstvo

Njena površina znaša 357.386 kvadratnih kilometrov in ima 83,24 milijona prebivalcev. Krščanstvo je prevladujoča religija v Nemčiji, medtem ko je islam največja manjšinska religija. Druge vere, ki se izvajajo v Nemčiji, vključujejo judovstvo. Nemško prebivalstvo pripada krščanstvu (54 odstotkov), ateizmu (40,7 odstotka), islamu (4,3 odstotka) in drugim oblikam verstev (1 odstotek). Aprila 1933 so nacistične paravojaške skupine zaprle več pisarn in zgradb Jehovovih prič. Do sredine leta 1933 je bila vera Jehovovih prič v večini delov Nemčije uradno prepovedana. Vzhodna Nemčija je morda najmanj verska regija na svetu, saj je od padca komunizma postala manj religiozna. Ateizem sprejemajo mladi in stari, še v največji meri pa mlajši Nemci. V eni študiji, ki je bila izvedena septembra 2012, niso uspeli najti niti ene osebe, mlajše od 28 let, ki verjame v Boga.

Nemci so germansko (ali tevtonsko) ljudstvo, ki je v Srednji Evropi avtohtono. Germanska plemena naseljujejo srednjo Evropo vsaj že od rimskih časov, vendar se je šele v zgodnjem srednjem veku začela pojavljati izrazita nemška etnična identiteta. Etnična sestava prebivalstva je naslednja: Nemci (87,2 odstotka), Turki (1,8 odstotka), Poljaki (1 odstotek), Sirci (1 odstotek), ostali (9 odstotki). Nemški jezik je uradni jezik Nemčije in Avstrije ter eden od uradnih jezikov Švice. Nemščina spada v zahodnogermansko skupino indoevropske jezikovne družine, skupaj z angleščino, frizijščino in nizozemščino (nizozemsko, flamsko). Nemčija je večjezična država, saj približno 67 odstotkov Nemcev govori vsaj en tuji jezik. Angleščina je najpogosteje uporabljen tuji jezik med Nemci. Sledita ji francoščina in španščina. Toda Nemčija je država priseljevanja in priseljenci očitno prinesejo s seboj svoje materine jezike in tudi svoje kulture. Valuta je evro (EUR). Himna se glasi 'Das Lied der Deutschen', domena .de, klicna številka pa je +49, medtem ko je številka za nujno pomoč 112. Država je v enakem srednjeevropskem časovnem pasu kot Slovenija.

Munchen, Nemčija. Foto: Shutterstock

Glavno mesto je Berlin, ki je hkrati ena od 16 nemških zveznih dežel. S skoraj štirimi milijoni prebivalcev je največje mesto v državi in tudi eno največjih v Evropi. Mesto leži ob rekah Spree in Havel na severovzhodu Nemčije. Teritorialno ga v celoti obkroža zvezna dežela Brandenburg, skupaj s katero tvori metropolitansko regijo Berlin-Brandenburg z več kot šestimi milijoni ljudi. Danes je eno najpomembnejših kulturnih, političnih, gospodarskih in prometnih središč Evrope. Berlin je tudi sedež več univerz in visokih šol, med katerimi so najbolj znane Humboldtova univerza, Univerza umetnosti, Svobodna univerza in Tehniška univerza.

Nemčija ima zelo pestro zgodovino. Ozemlje, ki se je razprostiralo med Renom, Labo in zgornjim tokom Donave, se je v antični dobi imenovalo Germanija. Na njem so prebivala germanska plemena. Po delitvi Frankovske države je Germanijo dobil Ludvik Nemški, vnuk Karla Velikega. To je bil zarodek kasneje nastalega Nemškega cesarstva. Nemčija je začela svojo pot kot država s pogodbo, ki je bila podpisana v Verdunu. Reformacija, ki se je pričela z Martinom Lutrom, nemškim teologom in menihom v začetku 16. stoletja, je močno vplivala na versko, duhovno in družbeno življenje v Nemčiji. Vestfalski mir leta 1648 je sprožil razbitje države na številne kneževine. Najpomembnejši državi, ki sta se razvili kot rezultat tega, sta bili Brandenburška-Prusija in Avstrija. Leta 1848 se je začel boj za ponovno združitev Nemčije. Ustanovili so Frankfurtski parlament, kjer so sprejeli idejo o združitvi Nemčije pod vodstvom pruskega kralja, ki pa je nemško krono zavrnil zaradi bojazni, da bo pod meščani izgubil oblast. Leta 1862 je začal pruski kralj Wilhelm I. združevati Nemčijo pod svojim vodstvom. S tem je nastala Nemčija, ki je obstajala do prve svetovne vojne. Nemčija je z vzponom Adolfa Hitlerja na oblast leta 1939 pričela z II. svetovno vojno, ki je bila eden izmed najbolj krvavih spopadov v zgodovini človeštva. Druga svetovna vojna se je končala 8. maja 1945 s predajo nemške vojske. Zaradi hladne vojne je prišlo leta 1949 do delitve Nemčije na dve državi: parlamentarno demokratično Zvezno Republiko Nemčijo (ZRN) in komunistično Nemško Demokratično Republiko (NDR). Do ponovne združitve Nemčije je prišlo šele oktobra leta 1990. Danes je združena Nemčija urejena in sodobna država z močnim političnim in gospodarskim vplivom v EU in v svetu.

Najlepši božični sejmi v Evropi

Temeljni zakon Zvezne republike Nemčije (Grundgesetz für die Bundesrepublik Deutschland) je ustava Zvezne republike Nemčije.

Nemški pravni sistem je civilno pravo, ki večinoma temelji na obsežnem zborniku zakonov v primerjavi s sistemi običajnega prava.

Nemčija je demokratična zvezna parlamentarna republika, kjer imata zvezno zakonodajno oblast Bundestag (nemški parlament) in Bundesrat (predstavniški organ dežel, nemških regionalnih dežel).

Politika temelji na zvezni parlamentarni demokratični republiki. Vlado izvolijo ljudje na volitvah, kjer so glasovi vseh enakovredni. Vladni ministri so poslanci in potrebujejo podporo parlamenta, da ostanejo na oblasti.

Nemški vodja države je zvezni predsednik. Trenutno to mesto zaseda Frank-Walter Steinmeier. Tako kot v nemškem parlamentarnem sistemu zvezni kancler vodi vlado in vsakodnevno politiko, medtem ko je vloga zveznega predsednika večinoma ceremonialna.

Ima pluralni večstrankarski sistem. Največja po poslanskih in poslanskih sedežih je Krščansko-demokratska unija (CDU) s sestrsko stranko Krščansko socialno unijo (CSU) in Socialdemokratsko stranko Nemčije (SPD).

Nemčija je članica Evropske unije. Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v Svet Evrope, Evropsko vesoljsko agencijo, G4, G8, Mednarodni denarni sklad, Nato, OECD, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi, ZN, Skupino Svetovne banke in Svetovno trgovinsko organizacijo.

Vir: EIU; Factiva, november 2021