Odpiramo vrata tujine: Dobrodošli v Maleziji (1/5)

Kot razmeroma revna država jugovzhodne Azije je Malezija s svojo naložbo v visokotehnološke panoge in z razmeroma bogatimi vrelci nafte postala ena izmed bogatejših držav na tem koncu sveta. Mnogi obiskovalci si jo zapomnijo po njenih naravnih lepotah, zmernih cenah in tudi po ostankih njene kolonialne preteklosti. Sinonim mističnosti Azije, ki pričara podobe sultanov, tropskih gozdov, piratov, lovcev na glave in eksotičnega paradiža, se ponaša z enim najbolj živahnih gospodarstev, ki je plod desetletij industrijske rasti in politične stabilnosti. To je država, ki osupne s svojimi narodnimi parki, čajnimi plantažami, mogočnimi templji, mošejami ter sanjskimi plažami. Malezija je posebna zaradi raznolikosti ras, religij in kultur.
 

Osnovne značilnosti države

 
Meje Malezije so kopenske in pomorske meje z Brunejem, Indonezijo in Tajsko ter skupne pomorske meje s Filipini, Singapurjem in Vietnamom.
 
Skupna dolžina njene obale znaša 4675 kilometrov. Obala polotoka pri tem meri 2068 kilometrov, vzhodna Malezija pa ima 2607 kilometrov obale. Malezija ima 29. najdaljšo obalo na svetu.
 
Malezijo, tako polotok kot Sabah - Sarawak, obdajajo štiri morja. Andamansko morje se nahaja severozahodno od polotoka Malezije, ožini Malacca in Johor pa se razprostirata vzdolž zahoda in juga polotoka.
 
Malezija ponuja na edinstveni geografski lokaciji raznolike pokrajine, vključno z deževnimi gozdovi, rekami, slapovi, jamami, otoki, gorami in obalnimi ravnicami. Gora Kinabalu, ki je visoka 4101 metra, je najvišji vrh v Maleziji ter na celotnem arhipelagu jugovzhodne Azije kot celote. Malezijo naseljuje več kot tisoč vrst ptic, sesalcev, kač in žuželk. Med potovanjem po državi je mogoče opaziti redke živalske vrste, kot so sloni, orangutani, tigri, panterji, opice, nosorogi, malezijski sončni medvedi, krokodili in tapirji. Značilna vegetacija Malezije je gost zimzelen deževni gozd. Ta še vedno pokriva več kot dve petini polotoka in približno dve tretjini Sarawaka in Sabaha. Preostali del države spada pod močvirski gozd.
 
Hibiscus rosa - sinensis je nacionalna roža Malezije, ki se v malajščini imenuje bunga raya, kar se prevede kot velika roža. Nacionalna žival je malajski tiger. V grbu Malezije, grbu Johorja in v grbu Singapurja sta prikazana dva tigra. Malezija ima 189 porečij; 89 v celinski Maleziji, 78 v Sabahu in 22 v Sarawaku. Vse reke izvirajo iz visokogorja in tam tudi tečejo. Reka Rajang je najdaljši rečni sistem v državi, ki meri 560 km. Njen izvir se nahaja v gorah Nieuwenhuis in hkrati tvori politično mejo med Malezijo in Indonezijo. Nacionalna zbirka informacij o malezijskih jezerih navaja 90 naravnih in umetnih jezer z namenom zagotoviti ustrezne informacije pri podpori trajnostnemu upravljanju vseh jezer v Maleziji. Eno izmed jezer zagotavlja vodo za delovanje elektrarne Sultan Mahmud. Hkrati je tudi največje umetno jezero v celinski jugovzhodni Aziji s površino 260.000 hektarjev. Ob vzhodni obali polotoka Malezija je Južnokitajsko morje, manjši del katerega na severu leži v Tajskem zalivu. Gre za del obrobnih morij Tihega oceana.
 
Podnebje Malezije, ki se nahaja v bližini ekvatorja, je ekvatorialno, saj je vroče in vlažno skozi vse leto. Na leto povprečno zapade 250 centimetrov padavin, povprečna temperatura pa znaša 27 stopinj Celzija. Malezija je izpostavljena učinku El Niño, ki zmanjšuje količino padavin v sušnem obdobju. Podnebno leta se deli na severovzhodni monsun (od novembra ali decembra do marca), prvo vmesno obdobje (od marca do aprila ali maja), jugozahodni monsun (od maja ali junija do septembra ali v začetku oktobra) in drugo vmesno obdobje (od oktobra do novembra). Najboljši čas za obisk Malezije je med februarjem in septembrom, tik po deževnem obdobju. Takrat je manj dežja in obilica tropskega listja, zaradi česar so marec, april, maj in junij veliko bolj suhi in manj obremenjeni meseci za obisk.
 
Njena površina meri 329.847 kvadratnih kilometrov. Država je imela leta 2020 32,37 milijona prebivalcev. Islamu, malezijski uradni veri, sledi približno tri petine prebivalstva. Islam je eden najpomembnejših dejavnikov, ki razlikuje Malajca od ne-Malajca, in po zakonu so vsi Malajci muslimani. Ustava navaja, da je islam »vera federacije; druge vere pa se lahko izvajajo v miru in harmoniji«.

Zvezne in državne vlade imajo pooblastilo, da muslimanom določajo doktrino in za promocijo sunitskega islama nad vsemi drugimi verskimi skupinami. Druge oblike islama so nezakonite. Približno 1,64 milijona indijskih etničnih skupin Malezijcev (86 odstotkov) je hindujcev. Približno 0,14 milijona neindijskih etničnih skupin Malezijcev tudi trdi, da so hindujci. Muslimani naj bi predstavljali leta 2020 72,4 odstotka malezijskega prebivalstva v primerjavi s samo 63,7 odstotka v letu 2010, je pokazala zadnja študija, ki jo je izvedel Pew Research Center s sedežem v Washingtonu. Ta kot enega ključnih dejavnikov za to navaja visoko stopnjo rodnosti med privrženci te religije.

Posamezni arabski trgovci, vključno s sahabami, so v začetku sedmega stoletja pridigali na Malajskem arhipelagu, v Indo-Kitajski in na Kitajskem. Islam so na obalo Sumatre prinesli Arabci leta 674, v Malezijo pa tudi tamilski indijski muslimanski trgovci v 12. stoletju. Malezija ima kompleksno večrasno prebivalstvo, ki ga večinoma opredeljujejo tri velike etnične skupine: malajska, kitajska in indijska rasa z različnim kulturnim ozadjem. Malajci predstavljajo večino prebivalstva. Glede na popis iz leta 2010 je bilo več kot 50 odstotkov od 28,3 milijona prebivalcev (vključno z nedržavljani) Malezijcev. Približno 22,6 odstotka prebivalstva so kitajski Malezijci (Malezijci kitajskega porekla), indijski Malezijci (Malezijci indijskega porekla) pa tvorijo približno 6,6 odstotka prebivalstva.

Nacionalni ali uradni jezik je malajščina, ki je materni jezik večinske malajske etnične skupine. Je tudi najpogosteje rabljen jezik v državi. Uradno se imenuje tudi Bahasa Malaysia. Ker gre za nacionalni jezik države, ga govori 80 odstotkov prebivalcev. Po vsej državi se uporablja mešanica 10 različnih narečij tega jezika. Glavne etnične skupine v Maleziji so Malezijci, Kitajci in Indijci, številne druge etnične skupine pa so zastopane v manjšem številu, od katerih ima vsaka svoj jezik. Malezijci govorijo tudi angleško, zato ne bodite sramežljivi in ​​govorite tako, kot bi običajno, in odgovorili vam bodo v angleščini z značilnim malezijskim dialektom. Valuta je malezijski ringgit (RMI1) in znaša 0,21 evra. Himna se imenuje »Moja dežela«, geslo pa »Enotnost je moč«. Klicna številka se glasi +60, medtem ko je številka za nujno pomoč 999. Po srednjeevropskem časovnem pasu so šest ur pred Slovenijo.
 
Glavno in največje mesto je Kuala Lumpur, ki je pogosto okrajšano kot K.L. Število prebivalcev samega mesta ocenjujejo na 1,6 milijona, v širšem urbanem območju, ki se razteza po dolini Klang, pa živi okoli 7,2 milijona ljudi. KL je splošno znan po številnih znamenitostih, vključno s stolpi dvojčki Petronas (najvišji nebotičniki dvojčki na svetu), bolšjim trgom na ulici Petaling in jamami Batu, ki so stare več kot 400 milijonov let. Mesto leži na sotočju rek Gombak in Klang, dobeseden prevod njegovega imena je »blatno sotočje«. V njem ima sedež malajski parlament, sedež zvezne vlade pa so konec 20. stoletja prestavili v novozgrajeno mesto Putrjaya. Kljub temu je K.L. še vedno sedež nekaterih uradov izvršne in sodne oblasti, v mestu pa ima uradno rezidenco tudi malajski kralj. Kot najhitreje razvijajoče se območje v državi gre za mesto kulturno in finančno središče Malezije.
 
Zgodovina Malezije naj bi se začela s sultanatom Malaka, ki je obstajal okoli leta 1400 našega štetja. V času svoje slave so sultanska ozemlja pokrivala večino vzhodne obale polotočne Malezije in Sumatre. Portugalska je bila prva evropska kolonialna sila in je zajela Malako. Leta 1641 je nizozemska vzhodnoindijska družba skupaj z lokalnimi zavezniki izgnala Portugalce iz Malake. Peninsular Malaysia je bila leta 1946 združena kot Malajska zveza. Malaya je bila leta 1948 preoblikovana v Federacijo Malaya. Neodvisnost je dosegla 31. avgusta 1957. Neodvisna Malaya se je združila s takratnimi britanskimi kronskimi kolonijami North Borneo, Sarawak in Singapur 16. septembra 1963, s čimer je postala Malezija.
 
Zvezna ustava Malezije (malajsko: Perlembagaan Persekutuan Malaysia), ki je začela veljati leta 1957, je vrhovni zakon Malezije in ima skupaj 183 členov.
 
Malezijske zakone lahko razdelimo na dve vrsti; pisno in nepisano pravo. Pisni zakoni so zakoni, ki so bili sprejeti v ustavi ali v zakonodaji. Nepisani zakoni so zakoni, ki jih ne vsebuje noben statut in jih je mogoče najti v odločbah. To je znano kot običajno pravo ali sodna praksa.
 
Malezija je federacija 13 držav, ki delujejo v okviru ustavne monarhije po sistemu Westminster in je kategorizirana kot predstavniška demokracija.
 
Izvaja parlamentarno demokracijo z ustavno monarhijo in njegovim veličanstvom kraljem kot vladarjem na vrhu. Trenutni sultan je Sultan Tengku Abdulah. Politika Malezije poteka v okviru zvezne predstavniške demokratične ustavne monarhije, v kateri je predsednik države Mahathir Mohamad. Zvezna ustava je bila sprejeta z določitvijo pogojev za obstoj tega sistema. Parlament je najpomembnejša institucija v državi, ki izvaja načela demokracije. Zakonodajno oblast imajo zvezni parlament in 13 državnih skupščin.
 
Glede na javno raziskavo Transparency International iz leta 2013 je večina malezijskih gospodinjstev menila, da so malezijske politične stranke zelo skorumpirane. Indeks zaznavanja korupcije Transparency International za leto 2017 uvršča državo na 62. mesto od 180 držav.
 
Malezija je aktivna članica različnih mednarodnih organizacij, vključno s Skupnostjo narodov, Združenimi narodi, Organizacijo islamskega sodelovanja in Gibanjem neuvrščenih. V zadnjem času je bila tudi aktiven zagovornik regionalnega sodelovanja.