Vzpon komunizma v Avstriji

Novica, da je največ glasov v glavnem mestu avstrijske Štajerske dobila Komunistična partija (KPÖ), je odmevala po vsem svetu.
Fotografija: Gradec. Foto: Milan Ilić
Odpri galerijo
Gradec. Foto: Milan Ilić

V Zgornji Avstriji so v zadnjem tednu septembra potekale deželne volitve in tudi volitve za mestno skupščino Gradca. Novica, da je največ glasov v glavnem mestu avstrijske Štajerske dobila Komunistična partija (KPÖ), je odmevala po vsem svetu.
 
Velik medijski odmev je imela tudi novica, da je prejela novoustanovljena stranka MFG -Österreich (Ljudje – svoboda - temeljne pravice - Avstrija) dovolj glasov, da pošlje poslance v deželni parlament Gornje Avstrije. Razlog za njeno ustanovitev je bilo nasprotovanje cepljenju.
 

Rdeča trdnjava

 
Gradec je bil v zadnjih letih žarišče komunizma v Avstriji. Na prejšnjih volitvah leta 2017 je dobila KPÖ nekaj več kot 20 odstotkov glasov. Vendar ni nihče, vključno z inštituti za tržne raziskave, napovedal, da bodo lahko komunisti zdaj pritegnili kar 28,9 odstotka volivcev in postali najmočnejši v mestu.
 
image_alt
Nemčija v času Angele Merkel ni veliko napredovala

Doslej je bila v Gradcu vodilna Ljudska stranka (ÖVP) na čelu s Siegfriedom Naglom, ki je bil župan zadnjih 18 let. ÖVP je izgubila skoraj četrtino volivcev, ki jih je imela na zadnjih volitvah leta 2017. Zdaj je dobila 25,9 odstotkov podpornikov ter s tem padla na drugo mesto. Koalicijski partner Ljudske stranke v Gradcu Svobodnjaška stranka (FPÖ) je padla na 10,6 odstotka. Pred štirimi leti jih je imela približno 15,9 odstotkov.
 
Nagl je takoj odstopil. Menjava oblasti je bila cilj mnogih prebivalcev Gradca. Mnogi pravijo, da sta Nagl in njegova stranka v zadnjih letih delovala, kot da je mesto izključno njihovo. Na položaje v mestnih ustanovah in podjetjih so bili imenovani samo ljudje, ki so blizu ÖVP ali FPÖ. Spregledali so naraščajoče nezadovoljstvo občanov drugega največjega mesta v Avstriji, katerega prebivalstvo se je v zadnjih dveh desetletjih povečalo za četrtino. V Gradcu je bilo namreč leta 2000 približno 240.000 prebivalcev, zdaj pa jih je približno 300.000. V mestu se gradijo visoki stanovanjski in poslovni objekti, betonirajo zelena predmestja, mesto postaja gostejše in težje prehodno. Alexander, 47-letni delavec, ki je za dunajski tednik Falter povedal, da je glasoval za komuniste, je dodal, da ima Nagl vzdevek 'Beton-Siegi', saj je zelene površine Gradca pozidal s stanovanjskimi stavbami, v katerih so stanovanja z nedosegljivimi cenami. Čeprav so se tudi druge stranke v parlamentu večinoma zavzemale za intenzivno gradnjo stanovanj, Nagla niso zanimala cenovno ugodnejša, socialna stanovanja.
 
Gradec. Foto: Milan Ilić
Gradec. Foto: Milan Ilić

Velik problem je prejšnji koaliciji Ljudske in Svobodnjaške stranke predstavljal promet v mestu. Tramvaji in avtobusi v Gradcu so pogosto natrpani. Ljudje, ki se z avtomobili vsak dan vozijo na delo v Gradec, izgubijo veliko časa in živcev v prometnih zastojih. Nagl je sanjaril o podzemni železnici, ampak zanjo ni mogel pritegniti nikogar zunaj ÖVP. Tudi nekateri drugi načrti, ki jih je imel, na primer žičnica čez Muro in kandidatura Gradca za olimpijske igre, so bili utopični.
 
Če bodo komunisti sestavili vlado v Gradcu (lahko imajo večino v koaliciji z Zelenimi in še eno stranko, Socialdemokratsko ali Neos), ne bodo imeli lahkega dela. So se pa komunisti v zadnjih nekaj desetletjih izkazali v tem mestu. KPÖ se je začela na avstrijskem Štajerskem krepiti leta 1983, ko je v mestno skupščino Gradca vstopil Ernest Kaltenegger. Ta je kasneje postal zadolžen za stanovanja, pri čemer mu je uspelo obnoviti številne zapuščene stanovanjske bloke. In ne samo to. Veliko časa se je pogovarjal z ljudmi v stiski, ki jim je namenil precejšen del lastne plače.
image_alt
Naprodaj grad na angleškem podeželju s tisočletno zgodovino

Elke Kahr, sedanja šefica KPÖ v Gradcu, nadaljuje to pot. Od visoke plače, ki jo prejema v mestni skupščini in znaša približno 6100 evrov neto na mesec, bo zase zadržala le 1950 evrov. Preostanek bo namenila ljudem, ki se nanjo obračajo zaradi deložacije ali ker nimajo sredstev za stanovanjsko varščino in podobno.
 
Rezultati volitev v Gradcu so za Socialdemokratsko stranko Avstrije (SPÖ) odlična lekcija. Dokazujejo namreč, da imajo socialistične ideje v širšem smislu možnosti v spopadu z neoliberalizmom. SPÖ je bila desetletja najmočnejša avstrijska stranka. Zdaj je v Gradcu pridobila 9,53 odstotka glasov, kar je manj kot leta 2017, ko jih je imela 10,05 odstotka. Na deželnih volitvah v Zgornji Avstriji je dobila SPÖ zdaj 18,58 odstotka glasov, kar je le 0,21 odstotka več kot na prejšnjih volitvah leta 2015. To pa kljub temu da je Zgornja Avstrija država z nadpovprečnim številom industrijskih delavcev, ki so nekoč v večini volili SPÖ.
 
V deželni parlament v Zgornji Avstriji je hkrati vstopila MFG, novonastala stranka, ki nasprotuje cepljenju in številnim drugim preventivnim ukrepom proti pandemiji covida-19. Prejela je 6,23 odstotka glasov, kar ji bo prineslo solidno državno finančno podporo; več kot milijon evrov na leto. V volilni kampanji je MFG apelirala na neodvisne obrtnike in druga majhna podjetja, ki jih je kriza najbolj prizadela. Izkazalo se je tudi, da imajo mediji, zlasti regionalni, izjemno pomembno vlogo pri uspehu takšnih novih protestnih strank.
image_alt
Upokojitev slonov: Konec proizvodnje Airbusa A380 in Boeinga 747

Več iz rubrike

Banka Slovenije zaradi tveganj uvaja ukrep za povečanje kapitala bank

S proticikličnim blažilnikom bodo banke morale v prihodnjih 12 mesecih zagotoviti več kapitala, ena od možnosti je tudi zadržanje dela letošnjih dobičkov.

Produktivnost se povečuje, a je napredek prepočasen

Naš prehod v inovacijsko podprto rast in krožno gospodarstvo bi moral biti hitrejši, največji manko je pri storitvah, temelječih na znanju, ugotavlja Umar.

»Pandemija je pokazala tako grde kot spodbudne plati človeštva«

Podjetje, ki se odziva na potrebe okolja in vrača družbi, je pripravljeno na nove izzive prihodnosti. In ta prihodnost bo digitalna in trajnostna.

Slovenska senatorka brani ameriške medije pred tehnološkimi velikani

ZDA pripravljajo zakonodajo, po zgledu avstralske, ki bo omejila tržno premoč Googla in Facebooka.