Odpiramo vrata tujine: Dobrodošli v Kolumbiji (1/5)

Država severnega dela Južne Amerike slovi po plantažah najboljše kave na svetu, smaragdih in zlatu, naravnih lepotah in razvpitem Pablu Escobarju. Kolumbija, ki je ime dobila po Krištofu Kolumbu, šteje dobrih 50 milijonov ljudi. Od tega jih skoraj četrtina živi v njeni prestolnici - Bogoti. V primerjavi s Slovenijo pa je le -  ta kar 60 - krat večja od nje. Tukaj najdete vse, od nekdanjega kokainskega kartela Medelin, naravnega rezervata Rio Claro, temperamentne in hkrati gostoljubne domačine ter bele plaže ob turkiznem Karibskem morju. Kljub temu, da ima v deželi « monopol » revščina, se danes njeni prebivalci močno prizadevajo oprati njeno  «krvavo« ime in spremeniti splošno zmotno mnenje, ki si ga je svet ustvaril o njihovi domovini. Slednje jim tudi počasi, a vztrajno uspeva!

Osnovne značilnosti države

 
Kolumbija je država na severozahodu Južne Amerike. Na severu se stika s Karibskim morjem, na zahodu pa s Tihim oceanom. Na severovzhodnem delu meji na Panamo, na vzhodu na Venezuelo, na jugovzhodu na Brazilijo ter si na jugu deli mejo s Perujem in Ekvadorjem.

Država Kolumbija je razdeljena na 20 različnih regij: Antioquia, Atlántico, Bolívar, Boyacá, Caldas, Cesar, Córdoba, Cundinamarca, Huila, La Guajira, Magdalena, Meta, Norte de Santander, Quindío, Risaralda, Santander, Norte de Santander, SucreSucre, Tolima in Valle del Cauca.

Skupaj obsegajo ca 1.138.910 km². Trenutno je po velikosti 25. največja država na svetu.

Kolumbija je postala zvezna država, sestavljena iz devetih "suverenih držav". Obsegale so današnje države Kolumbijo in Panamo ter dele severozahodne Brazilije.

Je edina država v Južni Ameriki, z obalo tako na Atlantskem (Karibsko morje), kot Tihem oceanu. Medtem, ko je karibska obala razvita in poseljena, je kolumbijska pacifiška divja, oddaljena in skrivnostna.

Kolumbijska obala je z dolžino več kot 3200 km, znana po svoji izjemni lepoti, biotski raznovrstnosti in kulturi. Obstaja plaža za vsakogar - od rajskih otokov do lokalnih priljubljenih in skritih draguljev na poti.

Velja za deželo skrajnosti. Razdeljena je na gorat in ravninski del. Gorati del, na severu predstavljajo 4 grebeni Andov, kateri se dvigujejo od karibskega morja proti srednjemu delu Južne Amerike. V goratem delu države tudi živi večina prebivalstva. Na zahodu, v amazonski nižini raste deževen tropski pragozd. Na Los Llanosu in savanskih dolinah so savane. Ravnice ob karibskem morju so večinoma suhi predeli. Vulkanski masiv se naglo dviga od obale in doseže vrhunec v zasneženem Pico Cristóbal Colónu, ki meri 5.775 m nadmorske višine, kar je najvišja točka v Kolumbiji.

Za floro Kolumbije je značilnih 130.000 vrst rastlin, izstopajo pa le tri: orhideje, vrtnice in nageljni. Orhideja cattleya trianae, splošno znana kot "majska roža" ali "majska lilija", je od leta 1936 nacionalna roža Kolumbije.
Nekatere najpogostejše živali, ki jih najdemo v Kolumbiji so mravljinci, lenuhi, tapirji, očesni medvedi, jeleni, kapibare, pume, jaguarji in več vrst opic.

Danes ima dežela vse, od neškodljivih talnih kač, do zelo strupenih koralnih kač, pa tudi boe, kot je anakonda. Na srečo njihovih osem različnih vrst, ponavadi napada netopirje, ptice in male sesalce, ne pa ljudi.
Kolumbija ima okoli 500 pritokov rek in vanjo se izliva več kot 5000 potokov.
Reka Magdalena, redkeje Rio Grande de la Magdalena, je glavna reka Kolumbije, ki teče proti severu približno 1528 km, skozi zahodno polovico države.
 
Od naravnih lepot je treba izpostaviti reko Caño Cristales, ki je od junija do novembra spremenila pet barv; rdečo, črno, rumeno, zeleno in modro. Reka Cano Cristales je spektakularno naravno čudo, ki teče skozi kolumbijski departma Meta v osrednjem delu te južnoameriške države. Širok je 20 metrov, dolg približno 100 kilometrov in velja za pritok reke Guayabero.

Jezero Tota velja za največje jezero v Kolumbiji, ki se nahaja vzhodno od departmaja Boyacá, v provinci Sugamuxi, je izvir reke Upia, ki se izliva v porečje reke Orinoco.

Za Kolumbijo je značilno raznoliko podnebje. Ob vzhodni obali prevladuje suho in toplo podnebje. V notranjosti države pa je podnebje mešanica ekvatorialnega in gorskega. Popotniki so tako v vsakem letnem času deležni tako imenovane večne pomladi. Dopoldne je večinoma jasno vreme, ki ga popestri kakšna popoldanska ploha. V notranjosti države je povprečna temperatura preko celega leta ugodnih 20 stopinj Celzija.

Kolumbija leži ob ekvatorju. Za nas Evropejce je najbolj primeren čas za obisk od novembra do marca.

Njena skupna površina meri 1.143.000 km² in ima 50,34 milijona prebivalcev. 40% kolumbijskega prebivalstva lahko uvrstimo med belce, kar je druga največja rasna skupina po Kolumbijcih Mestizo. Nekateri demografi opisujejo Kolumbijo kot eno najbolj etnično raznolikih držav na zahodni polobli in tudi v svetu s 85 različnimi etničnimi skupinami. Ameriški Indijanci ali avtohtoni prebivalci Kolumbije so etnične skupine, ki so bile v Kolumbiji pred Evropejci v začetku 16. stoletja. V španščini znani kot Pueblos indígenas, predstavljajo 3,4% prebivalstva države.

Uradne vere nimajo, a je rimokatoliška najpogostejša in prevladujoča verska pripadnost v Kolumbiji, saj je globoko kulturno razširjena. Rimokatolikov je tako 79%, protestantov 14%(vključuje binkoštne vernike, ki jih je 6%, protestantske z 2%, druge s 6%), nato pa so tu še pripadniki drugih ver z 2% ter nedoločeni s 5%. V Kolumbiji govorijo več kot 100 jezikov, čeprav je najpogostejši španski, ki ga govori več kot 99,5% prebivalcev, ki je tudi njihov uradni jezik. V državi govorijo tudi 65 indijanskih jezikov, 2 kreolska jezika, portugalski in romski jezik. Angleščina ima uradni status na otokih San Andrés, Providencia in Santa Catalina. Valuta je kolumbijski peso (COP), ki je 0,00022 evra. Himna se imenuje »Oh Gloria Inmarcesible!«, geslo pa »Svoboda in red«, domena .co,  klicna številka pa se glasi +57 , medtem, ko je številka za nujno pomoč 123. Po srednje evropskem časovnem pasu so pet ur za Slovenijo.

Glavno in največje mesto je Bogota, ki ima nekaj več kot 8 milijonov prebivalcev. Tukaj je kulturno, zgodovinsko, gastronomsko središče. Je ena najviše ležečih prestolnic na svetu s 2640 metri nadmorske višine. Metropola je razdeljena na 20 distriktov. Bogatejši sloj poseljuje pretežno severne in severovzhodne predele mesta, najrevnejši distrikti pa so na jugu in jugozahodu. Z vsakim od distriktov upravlja voljeni upravni odbor, v katerem je najmanj sedem članov. Glavni župan imenuje lokalne župane distriktov s seznama, ki ga predlaga posamezni upravni odbor. Simbol prestolnice je Cerro de Monseratte, gora, ki se dviga nad središčem mesta s cerkvijo na samem vrhu.

Pobratena je z mnogimi mesti: Seul, Miami, London, Carigrad, Dubaj, Chicago, Amesterdam, Abu Dabi, Andora la Vella, Bejrut, Atene, Kairo. Prav tako je pobratena še s 27 večjimi mesti držav iz Latinske Amerike, Španije in Portugalske.

Kljub svojemu imenu Kolumbije ni ustanovil raziskovalec Krištof Kolumb – ta sploh nikoli ni stopil v državo. Dejansko je leta 1499 ozemlje odkril njegov spremljevalec Alonso de Ojeda, ki je tja prispel iz bližnjega Santo Dominga in pristal pri Cabo de la Vela. Kolumbijo so prvotno naseljevala različna plemena, lovci in nabiralci. Dve glavni civilizaciji, ki sta se oblikovali, sta bili Tairona in Muisca. Kasneje so prišli kolonizatorji Španci. Meščani mesta Santa Fe De Bogota so 20 julija 1810 ustanovili svet za odcepitev od Španije. Eden od glavnih akterjev osamosvojitvene vojne je bil tudi Simon Bolivar. Republika Kolumbija obstaja od leta 1811 ko so se osamosvojili od Španije. Nato je sledilo obdobje politične in varnostne nestabilnosti, saj so se takrat na novo oblikovale države v Južni Ameriki. Leta 1813 je Kolumbija razglasila neodvisnost od Španije. Leta 1819 so ustanovili Republiko Veliko Kolumbijo. Od leta 1899 do 1902 je v Kolumbiji zopet divjala vojna, saj se je severno vzhodni del države želel odcepiti. Nastala je nova država - Panama.

Politična ustava Kolumbije iz leta 1991 (špansko: Constitución Política de Colombia de 1991) je velika listina Republike Kolumbije. Razglašena je bila v Uradnem listu št. 114, 4. julija 1991, znana pa je tudi kot Ustava o človekovih pravicah. Odprla je pot reformi visoko centraliziranega sistema oblasti.

Ker je Kolumbija jurisdikcija civilnega prava, ima njen pravni sistem korenine v rimskem pravu, nanjo pa so močno vplivali tudi francoski (Napoleonov) zakonik, ter italijanska in španska pravna tradicija, ki sta vzpostavili pisno kodifikacijo njenih zakonov.

Kolumbija je ustavna republika in unitarna država z močno izvršilno vejo oblasti. Njena politika poteka v okviru predsedniške predstavniške demokratične republike, v kateri je predsednik Kolumbije hkrati vodja države in vodja vlade ter večstrankarskega sistema. Predsednik republike je izvoljen za mandat štirih let, ki ga ni mogoče obnoviti. Trenutni je Ivan Duque Marquez.

Kolumbija je aktivna članica ZN od ustanovitve te mednarodne organizacije. Pod vladami Nacionalne fronte je postala glavni prejemnik sredstev in programov mednarodnih organov, kot so IDB, IMF, Razvojni program Združenih narodov (UNDP) in Mednarodna organizacija dela (ILO). 28. aprila 2020 je uradno postala 37. članica OECD.