Odpiramo vrata tujine: Dobrodošli v Katarju (1/5)

Bogata arabska država, ki zavzema polotok v Perzijskem zalivu, je oaza ogromnih količin utekočinjenega zemeljskega plina, ki ga izvažajo. Mnogi ljudje pridejo v Katar, da bi okusili beduinsko življenje, življenje neprestanega potovanja na kameljih hrbtih, in stvari, povezane s tamkajšnjo kulturo. Uvrščen med države zelo visokega človeškega razvoja ima tretji najvišji HDI v arabskem svetu; za Združenimi arabskimi emirati in Savdsko Arabijo. Je gospodarstvo z visokim dohodkom, ki ga podpirajo tretje največje zaloge zemeljskega plina in nafte na svetu. To ni le ena najvarnejših držav na svetu, saj ponuja tudi pravo arabsko gostoljubje ter koraka s časom in se hitro razvija. Obenem bo Katar tudi tisti, ki bo gostil svetovno nogometno prvenstvo leta 2022.

Katar se nahaja na Bližnjem vzhodu. Je polotok na vzhodu Arabije, ki meji na Bahrajnski zaliv na zahodu, Perzijski zaliv na vzhodu in Savdsko Arabijo na jugu. Nahaja se na strateški lokaciji v bližini večjih nahajališč nafte.

Ima več kot 560 kilometrov obale. Njegova meja s Savdsko Arabijo je dolga približno 60 kilometrov. Nima stalnih teles sladke vode.

Katar nima nobenih gora. Večina območja Katarja je ravna, nizko ležeča puščava, ki se dviga od vzhoda do osrednje apnenčaste planote. Hribi se vzdolž zahodne in severne obale dvigajo na približno 40 metrov. Teren je praviloma raven in peščen, od vzhoda se postopoma dviguje do osrednje apnenčaste planote. Približno 56 kilometrov dolga antiklinala Dukhan se dviga od zahodne obale kot veriga hribov do 100 m v višino. Nekaj ​​nizkih pečin označuje severni konec vzhodne obale.

Qurain Abu al-Bawl je najvišja točka Katarja s 103 metri nadmorske višine. Nahaja se južno od polotoka blizu meje s Savdsko Arabijo.

Rastlinske in živalske vrste ter podnebje

Vegetacija je sestavljena iz zelnatih rastlin, pritlikavih grmovnic in nekaj drevesnih vrst. Lesne rastline, sukulente ter trajne trave in šaše uspešno prenesejo hudo poletno sušo. Tla v Katarju so na splošno plitva peščena apnenčasta. Nobena puščava v Katarju ni popolnoma enaka kateri drugi; njen namen in teren se zelo razlikujeta. Toda za pustolovščino bi se morali odpraviti proti jugu v puščavo Mesaieed. Tukaj ni pravil. Ob vikendih je puščava polna več kot tisoč vozil, ki se razbijajo po sipinah.

Flora in favna Katarja sta edinstveni in dobro prilagojeni vročemu in sušnemu okolju. Osnovni habitatni tipi, ki jih najdemo v Katarju, vključujejo mangrove, sabkha, peščene sipine, puščavo Hammada (skale in gramoz), skalnate ekosisteme, vode in reke ter depresije, ki zbirajo droben pesek. Živali v Katarju vključujejo azijske šakale, rtske zajce, karakale, puščavske ježe, rdeče lisice, peščene mačke, črtaste hijene, arabske peščene gazele in Wagnerjeve gerbile. Vnesene vrste vključujejo dromedarja; arabski oriks je bil ponovno naseljen. Qataf Flower je nacionalna roža Katarja, Arabski Oryx z dolgimi suličastimi rogovi je ena od štirih vrst antilop, ki živi v ostrem puščavskem okolju in je doma na Arabskem polotoku. Je nacionalna žival Katarja.

Katar nima nobenih stalnih rek, ima pa številne wadije. Wadi so opredeljeni kot suhe rečne doline, ki v deževnem obdobju doživljajo prekinjen pretok vode. Ministrstvo za občino in okolje je zabeležilo skupno 306 wadijev, razpršenih po Katarju.

Podnebje Katarja je puščavsko z zelo blagimi zimami in zelo vročimi in sončnimi poletji. Ker je to majhna in ravna država, ima po vsem ozemlju enotno podnebje. V zimskih mesecih je malo padavin, manj kot 100 milimetrov (štiri palci) na leto. Najboljši čas za obisk Katarja je od decembra do februarja, ko so temperature blage s povprečnimi najvišjimi temperaturami med 22 in 25 stopinj Celzija.

2,881 milijona prebivalcev, uradna religija je islam

Njegova površina znaša 11.571 kvadratnih kilometrov in ima 2,881 milijona prebivalcev. Islam je uradna religija, Katarci pa so večinoma sunitski muslimani. Obstaja majhna šiitska manjšina.

Večina državljanov je sunitskih muslimanov, skoraj vsi preostali državljani pa so šiitski muslimani. Zanesljivi podatki niso na voljo, vendar ocene, ki temeljijo izključno na verski sestavi izseljencev, kažejo, da muslimani, čeprav so največja verska skupina, verjetno predstavljajo manj kot polovico celotnega prebivalstva. Vlada je podelila pravni status katoliški, anglikanski, grški in drugim vzhodnopravoslavnim, koptskim in indijskim krščanskim cerkvam. Vodi uradni register odobrenih verskih skupin. Za priznanje mora vsaka skupina imeti vsaj 1500 članov v državi.

Verska sestava: 65,5 odstotka islam (uradno), 15,1 odstotka hinduizem, 14,2 odstotka krščanstvo, 3,3 odstotka budizem, 1,9 odstotka drugi. Po ocenah je v državi 422.118 Hindujcev. Katarce lahko razdelimo na tri etnične skupine: Arabce, Hadarje in Afro-Arabce. V Katarju živi 115.000 Zahodnjakov. Državljani Katarja (Arabci) predstavljajo manj kot 15 odstotkov celotnega prebivalstva, sledijo Arabci (13 odstotkov), Indijci (24 odstotkov), Nepalci (16 odstotkov), Filipinci (11 odstotkov), Bangladežani in Šrilančani (5 odstotkov vsaka od teh dveh skupin). V državi je 250.000 Filipincev, zaradi česar so tretja največja skupina izseljencev. Uradni jezik je arabščina. Angleščina je za arabščino drugi najbolj govorjeni jezik v Katarju. S svojimi koreninami v kolonialni dobi se je angleščina v času britanske vladavine uporabljala za uradne namene. Čeprav angleščina trenutno ni uradni jezik v Katarju, je splošno sprejeta kot drugi jezik v državi. Valuta je katarski rial (QR) in predstavlja 0,24 evra. Himna se imenuje »As Salam al Amiri », domena .qa, klicna številka pa se glasi +974, medtem ko je številka za nujno pomoč 999. Po srednjeevropskem časovnem pasu so dve uri pred Slovenijo.

Glavno mesto Doha, ki izhaja iz neusmiljene gradnje, se ponaša z naraščajočo populacijo, sijočim novim sistemom podzemne železnice, ogromnimi nogometnimi stadioni in nalezljivim optimizmom. Mesto doživlja v zadnjih desetletjih eksploziven razmah na račun bogatih zalog surove nafte, ki imajo od odkritja leta 1949 glavno vlogo v gospodarstvu države. Podoba mesta se hitro spreminja zaradi gradnje vedno novih nebotičnikov in pridobivanja kopnega v plitvem morju pred obalo. Leta 2022 bo eno to od prizorišč Svetovnega prvenstva v nogometu.

Ustava Katarja (arabsko: دستور قطر‎ Dastūr Qatar) je najvišji zakon države Katar. Začela je veljati 9. aprila 2004.

Pravni sistem Katarja je mešanica civilnega in islamskega prava. Bičanje se izvaja kot kazen, smrtna kazen, čeprav v zadnjem času redka, pa je bila uveljavljena leta 2020 prvič po 17 letih. Nacionalni odbor za človekove pravice je bil ustanovljen leta 2002 za preiskovanje zlorab.

Je emirat z absolutno monarhijo in unitarno državo. Katar je ustavna monarhija, ki jo vodi emir šeik Hamad bin Khalifa al-Thani, in sicer od leta 2003. Emir izvaja polno izvršilno oblast. Ustava predvideva dedno vladavino emirjeve moške veje družine al-Thani.

Politični sistem Katarja je de facto absolutna monarhija z emirjem Katarja kot vodjo države in vlado. V skladu z ustavnim referendumom iz leta 2003 bi morala biti ustavna monarhija z izvoljeno zakonodajo, čeprav so bile volitve od leta 2013 dosledno odložene.

Katarski emirji so člani hiše Al Thani, ki izvira iz Banu Tamim, enega največjih plemen na Arabskem polotoku.

Katar je tudi član organizacij, ki se ukvarjajo z razvojem gospodarskih, političnih in kulturnih odnosov, kot so G77 in Kitajska, Gibanje neuvrščenih (NAM) in Organizacija za islamsko sodelovanje (OIC). Gonilna sila Katarja je njegova dobro znana civilna in kulturna dediščina.