Odpiramo vrata tujine: Dobrodošli v Južni Afriki (1/5)

Južna Afrika, uradno Južnoafriška republika (RSA oziroma JAR), je najjužnejša afriška država, ki se ponaša z izrazito raznolikostjo in privlačnostjo, ter je zaradi klasičnega safarija, naravnih lepot in bogate kulturne dediščine postala priljubljena destinacija za popotnike od pravnega konca apartheida (afrikaans: »apartness«, ali rasna ločitev) leta 1994. Dežela, kjer je nilski konj najnevarnejša žival, kjer rudna bogastva predstavljajo glavni prihodek in kjer njena zgodovina nosi ogromen svetovni vpliv – mednarodna ikona, Nelson Mandela je bil vzor mnogim v času državnega apartheida. Vsa našteta dejstva opravičujejo naziv »najlepše države na svetu«!
 

Osnovne značilnosti države

Južna Afrika zavzema južni del afriške celine. Na severu meji na Bocvano, Zimbabve in Namibijo, na severovzhodu pa na Mozambik in Svazi. Kraljevina Lesoto pa je v celoti obkrožena z njenimi mejami. Zahodni del obliva Atlantski ocean, vzhodni pa Indijski ocean.

Ima tri glavne geografske regije: veliko notranjo planoto, obrobje gorskih verig, ki obroblja planoto na vzhodu, jugu in zahodu in obrobno območje, ki leži med obrobjem in morjem. Južnoafriška zahodna obala je sušna, ker hladni morski tok Benguela odstranjuje vlago iz regije, ki je tvorila puščavo Namib, ki se razteza v Namibijo.

3000 kilometrov dolga južnoafriška obala se nahaja vzdolž najjužnejše afriške regije, od puščavske meje v Atlantiku, do subtropske strani Indijskega oceana.

Njena pokrajina je osupljiva, saj navdušuje s svojo razgibanostjo, pristnostjo in bogatimi razsežnostmi. Ponuja vse – od zlato peščenih plaž, suhe puščave, savan in hribovja. Je veliki dragulj na naši zemeljski obli.

Dostop do zemlje je bistvenega pomena za učinkovito kmetijsko proizvodnjo, varnost preskrbe s hrano in zmanjševanje revščine v podsaharski Afriki, kjer imajo podeželska gospodinjstva omejen dostop do produktivnih zemljišč.

Zemljišč je malo, ker v Južni Afriki, z javnofinančnimi omejitvami države in nizkimi stopnjami naložb v gospodarsko infrastrukturo, naraščajo zemljiške omejitve. Danes se številni argumenti v podporo zemljiški reformi osredotočajo na njene potencialne socialne in gospodarske koristi, zlasti v državah v razvoju, ki bi lahko izhajale iz reform, usmerjenih v večjo formalizacijo zemljišč. Takšne koristi lahko vključujejo odpravo negotovosti s hrano in ublažitev revščine na podeželju.
Zemljišča veljajo za glavni dejavnik proizvodnje. Bogata so s premogom, vodo in nafto, ki se uporabljajo za proizvodnjo energije. Uporablja se jih za gradnjo tovarn in industrij za izvajanje proizvodnega procesa.

V Južni Afriki je več kot 100 000 znanih vrst rastlin, živali in gliv. Znanstveniki menijo, da je v državi vsaj še 50 000 vrst, ki še niso odkrite in / ali poimenovane. Od 20.000 rastlinskih vrst, po navedbah oddelka za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo (DAFF), veljajo za najpomembnejše avtohtone sadne rastline Južne Afrike: marula, sliva mobola, sadje rdečega mlečnega lesa, medlar, jabolko kei, opičja pomaranča, kisla figa in kisla sliva. Nacionalni cvet je orjaška ali kraljeva protea, ki je široko razširjena na jugozahodnem in južnem območju zahodnega rta, od Cedarberga do  Grahamstowna na vzhodu. Artičoki podoben videz cvetnih glav kraljeve proteje vodi do posebnega imena »cynaroides«.

Poleg najbolj znanih živali, kot so levi, leopardi in sloni, v južnoafriškem naravnem okolju živijo vrste, kot so nosorogi, povodni konji, babuni, mungosi, šakali, različne mačke in številne vrste antilop. V njeni bogati dediščini najdete tako kite, kot delfine in morske pse, pa tudi pingvine. Od plenilcev tukaj obstajajo netopirjeva lisica, afriški divji pes, šakal in etiopski volk. Springbok ostaja nacionalna žival Južne Afrike, medtem, ko je njena najbolj nevarna žival nosorog.

Najvišja točka v državi je Thabana Ntlenyana, imenovana tudi Thadentsonyane, Thabantshonyana ali Mount Ntlenyana, ki meri 3.482 m in se nahaja v Drakensbergu ter velja za najvišji vrh v Afriki, južno od Kilimandžara.

Pomanjkanje vode je kronična in resna težava v večjem delu Južne Afrike. Država nima komercialnih rek in pomembnih naravnih jezer. Ob obali je več velikih lagun in izlivnih jezer, kot je jezero Saint Lucia v regiji KwaZulu-Natal. Najpomembnejša je Reka Orange ali Reka Gariep, saj je poleg tega, da je najdaljša v državi, tudi njeno ključno gonilo.

Na splošno je podnebje v Južni Afriki subtropsko, z dolgimi sušnimi obdobji. Glavnino dežja prinaša vzhodnik z Indijskega oceana, kar pomeni da količina padavin iz vzhoda proti zahodu pada. 

Južna Afrika je zaradi svoje velikosti in razgibanosti zanimiva za popotnike skozi celo leto. Če želite prepotovati puščavo Kalahari, je najboljše obdobje med drugo polovico oktobra in vse do aprila. Od maja do septembra je idealno obdobje za opazovanje živali v nacionalnem parku Chobe, ko nastopi suho in hladnejše obdobje. Svoje želje in interese lahko prilagajate različnim obdobjem, odvisno kaj si želite ogledati. Priporočljivo pa je, da nekje od marca pa vse do septembra v vaš popotniški nahrbtnik spravite kakšen topel pulover, še posebej, če obiskujete južni del države (denimo Capetown, Port Elizabeth, ipd.).
Njena skupna površina meri 1.220.000  km2 in ima 58,56 milijona prebivalcev in je  ena najbolj razgibanih na svetu. Skoraj 86 % prebivalstva Južne Afrike se drži krščanske vere. Druge večje verske skupine so muslimani (2 %), hindujci in judje (12 %). Od leta 2019 se je število njenih prebivalcev povečalo in je skupaj štelo približno 58,4 milijona prebivalcev, od tega je večina (približno 47,4 milijona) temnopoltih Afričanov. Posamezniki z indijskim ali azijskim poreklom so tvorili najmanjšo populacijsko skupino, ki je skupaj štela približno 1,45 milijona ljudi. Južnoafriška republika po apartheidu na splošno velja za večjezično državo in velja za eno izmed najbolj multietničnih v Afriki, ki ima v svoji demokratični ustavi priznanih 11 uradnih jezikov: angleščina, afrikaans, khosa, ndebele, zulu, tvana, svati, sotho, Južni sotho, venda in tsonga.2. Vzrok se skriva v številnih historičnih vplivih - angleški, nizozemski (burski) in indijski kolonialni vplivi. Uradna jezika sta afrikanščina (afrikaans) in angleščina. Afrikaans, znan tudi pod imenom Cape Dutch, spada v zahodno germansko vejo indoevropske jezikovne družine in velja za najbolj razširjen domači jezik. Afrikaans govorijo tudi v Bocvani, Lesotu, Malaviju, Namibiji, Svaziju in Zambiji. Najpogostejši jeziki v Cape Townu so angleščina, afrikaans in xhosa.  Najpogostejši jezik, ki ga kot prvi jezik govorijo Južnoafričani, je Zulu (23 %), sledita mu Xhosa (16 %) in Afrikaans (14 %). Južnoafriški državni popis leta 2011 je ugotovil, da ima angleščina kot prvi jezik skupaj 4.892.623 govorcev, kar predstavlja 9,6 % prebivalstva. Pokrajine s precejšnjim angleško govorečim prebivalstvom so bile Zahodni Rt (20,2 %  prebivalstva province), Gauteng (13,3 %) in KwaZulu-Natal (13,2  %). Angleščina je tako četrti najpogostejši prvi jezik v državi (9,6 %), vendar ga v večini urbanih območij razumejo in je prevladujoči jezik v vladi in v medijih. Valuta je južnoafriški rand (ZAR) in je 0,059 evra. Mednarodna oznaka je ZA/ZAF. Himna se neuradno imenuje »Nkosi Sikelel' iAfrika«, geslo pa »Enotnost v raznolikosti«, domena .za,  klicna številka pa se glasi +27 , medtem, ko je številka za nujno pomoč 10177. So v enakem časovnem pasu kot Slovenija.

Južna Afrika ima kar tri glavna mesta in sicer Pretorijo, kjer ima sedež vlada,  Bloemfontein z najvišjo sodno oblastjo in Cape Town z zakonodajno oblastjo. Največje mesto je Johannesburg. Ostala velika mesta so še: Soweto, Durban, Port Elizabeth, East London, Nelspruit, Kimberley, Upington, Polokwane in Bloemfontein.

Južna Afrika je zaradi svoje velikosti in razgibanosti že od nekdaj burila nemirne duhove pomorščakov. Njeni prvotni prebivalci (pred kolonialnimi osvajanji) so bila plemena: San, Xhosa, Khoi, Zulu, itd. Njihove navade so v veliki meri podobne navadam Egipčanov. Bušmani so posebno pleme, ki je bilo naseljeno na ozemlju Južne Afrike pred plemenom Hotentoti. Ob priseljevanju novih plemen, so bili potisnjeni bolj v notranjost dežele. Z letom 1652 so se pričeli na ozemlje Južne Afrike naseljevati nizozemski kolonisti, kar ima danes z posledico mešano kulturno dediščino. Poleg nizozemskih kolonistov, so se pričela tudi naseljevanja Angležev in Francozov. Z letom 1994 so uspeli z velikimi pritiski (predvsem iz tujine) ukiniti grozljivo apartheidsko zakonodajo in tako je Južna Afrika pridobila prve predčasne volitve. Nadzor države je danes pretežno v rokah črnske večine.
Ustavo Južnoafriške republike iz leta 1996, je Ustavno sodišče (CC) potrdilo 4. decembra 1996 in je začela veljati 4. februarja 1997. Ustava je vrhovni zakon države. Noben zakon ali vladni ukrep ne more nadomestiti določb Ustave.

Ima mešani pravni sistem – nekakšen hibrid nizozemskega civilnega prava, angleškega običajnega prava in verskega osebnega prava. Vpliv rimskega nizozemskega civilnega prava in angleškega običajnega prava odraža zgodovino zaporednega kolonialnega upravljanja Južne Afrike, s strani Nizozemcev in Angležev.

Po političnem sistemu je parlamentarna predstavniška demokratična republika. Je zvezna država, ki jo sestavlja nacionalna in 9 deželnih vlad. Ima dvodomni parlament. Državo vodi predsednik, ki je hkrati vodja države in vodja vlade (trenutni Matamela Cyril Ramaphosa). Ima petletni mandat. Naslednje volitve bodo leta 2024.

Južna Afrika je od leta 2020 nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov in je februarja 2020 prevzela enoletno predsedovanje Afriški uniji. Je tudi članica BRICS, SADC, WTO in SACU.