Odpiramo vrata tujine: Dobrodošli v Gambiji (1/5)

Dežela nasmejanih in obenem najrevnejših ljudi. Na prvi pogled bolj spominja na vas kot na državo. Ta nekdanja britanska kolonija postaja vedno bolj priljubljena počitniška destinacija. Republika Gambija zaseda kot najmanjša afriška država 172. mesto med 182 državami z nizkimi dohodki. Tropsko podnebje, dolge peščene plaže, vasice iz blata, riževa polja, nasadi palm, festivali, živahna letovišča in tradicionalna hrana so dovolj, da se iskalci sonca tja vedno znova radi vračajo. Njene korenine segajo v upočasnjeno gospodarsko rast in neenakomerno porazdelitev dohodka. Kljub vsemu velja v najbolj revnem kotičku najbolj revne celine za deželo v razvoju. Njen turizem je bil vedno zaznamovan s pomanjkanjem sredstev. Zaradi dostopnosti gambijske divjine so napredni organizatorji izletov začeli v njej prepoznavati pomembno eko-turistično destinacijo.

Osnovne značilnosti države

 
Gambija se nahaja v zahodni Afriki. Na zahodu meji na Atlantik, na kopnem je z vseh strani obkrožena le z eno državo -  s Senegalom, na severu, vzhodu in jugu.
 
Meja Gambije in Senegala je dolga 749 km (465 m) in poteka na obeh straneh reke Gambije.
 
Država v dolžino meri 320 kilometrov, v širino pa le od 20 do 30 kilometrov. Ima kratko obalo, dolgo približno 49,7 milje (ca. 80 km) vzdolž Atlantskega oceana, ki poteka vzdolž zahodnoafriške obale od ustja reke Allahein (13 ”4'N) do 13'3 1'56” N med točko Buniadu in Karenti Bolon; skupna dolžina 80 km. Zahodna obala, med reko Allahein in rtom Saint Mary (56 km), gleda proti severnemu Atlantskemu oceanu.
 
Z dolgimi peščenimi plažami, ki nikoli niso prenatrpane, je Gambija tudi v vrhuncu sezone raj za ljubitelje plaž.
 
Poleg obale, pri čemer Gambija meji na Atlantski ocean, je skoraj enklava Senegala in je najmanjša država v celinski Afriki.
 
Leta 1651 je postala Gambija britanska kolonija, čeprav je vsa zahodna Afrika takrat pripadala Franciji. Angleži so meje Gambije določili tako, da so po istoimenski reki Gambiji pluli v notranjost. Mejo s Senegalom so določili z dometom topovskih granat. Tako danes ta državica na zemljevidu zgleda kot prst, zarinjen v notranjost Senegala.

Država je pretežno nizka planota, ki se proti atlantski obali postopoma znižuje. Planoto reka razdeli na polovico, na nekaterih mestih pa jo razbijejo nizki ravninski griči in pritoki reke. Pokrajina je v bistvu ravna, z najvišjo točko le 53 metrov nad morjem. Najvišja točka se imenuje Red Rock. Reka Gambija tvori naravno mejo med severnimi ekoregijami in tistimi na jugu - cono južnega brega.
 
Rastlinstvo Gambije večinoma predstavlja savano na gorskih območjih, notranje močvirje na nižinskih območjih in močvirje mangrov ob bregovih spodnje reke Gambije. Država je skoraj brez prave gozdne odeje. Najbolj gozdnato območje je gozd Bijo. V Gambiji ni puščav.
 
Ob spodnji reki so tropski gozdovi, ki vključujejo številne drevesne vrste, kot so bambus, mahagoni, kavčuk in palisander. Pomembni drevesni vrsti, najdeni v Gambiji, sta tudi cedra in oljna palma. Ob močvirjih ponekod potekajo soline, kjer raste zelo malo vegetacije. Ta osupljiva pobarvanka vsebuje gambijsko narodno rožo, belo sorto orhidej. Med živalmi, ki jih najdemo v Gambiji, so aardvarks, hijena, nilski krokodili, svinje bradavičarke, grmičasti prašiči, kuščarji, kameleoni, gekoni, listni seštevci, pljuvane kobre in zelene mambe. V bližini pritoka v reko iz Atlantskega oceana je mogoče videti delfine. Tukaj se nahajajo tudi pangolini, antilope, opice, pavijani in rovke. Od morskih sesalcev na območju najdemo grbave kite, kljunaste kite in kite ubijalce ter modre kite. Najpogosteje opaženi sesalci so pavijani in opice. Obstajajo tudi majhne antilope, kot so Maxwell's duiker, Sitatunga in Bushbucks. Uradna nacionalna žival Gambije je pegava hijena. Imenuje se tudi smejoča se ali hihitajoča hijena. Njeno znanstveno ime je Crocuta crocuta in je edina vrsta v svojem rodu.
 
Reka Gambija se danes uporablja predvsem kot vodna pot za prevoz tovora, ljudi in pošte na različne razdalje. Trajektne storitve delujejo vzdolž reke in omogočajo rečne prehode sever-jug, ki povezujejo severni in južni del države. Najpomembnejša reka je reka Koulountou, imenovana tudi Grey River. Njen glavni pritok se nahaja v gvinejski regiji Fouta Djallon. Teče 140 milj (225 km) proti severu. V Gambiji ni večjih jezer.
 
Gambija ima subtropsko podnebje s soncem skozi vse leto in povprečno temperaturo med 29 in 34 stopinj Celzija. Obstajata dve sezoni; proti koncu oktobra se začne sušna sezona in šele sredi junija se spet pojavijo padavine, ki označujejo začetek zelene sezone. Najboljši čas za obisk je med novembrom in majem, v času trajanja dolge sušne sezone v državi. To je idealen čas za potovanje, če želite izkoristiti znamenite plaže v državi, zahvaljujoč povprečnim dnevnim temperaturam 24 stopinj Celzija na obalnih območjih.
  
Povšina Gambije znaša 11.295 kvadratnih kilometrov. Ima 2,348 milijona prebivalcev. Velika je torej za dobro polovico Slovenije, ima pa nekaj več prebivalcev. Danes je Gambija pretežno muslimanska država. Približno 95,7 odstotka prebivalcev je muslimanov, večinoma sunitov. Krščanska skupnost predstavlja 4,2 odstotka prebivalstva, večinoma gre za rimokatolike. Verske skupine, ki skupaj predstavljajo manj kot odstotek prebivalstva, vključujejo Ahmadi muslimane, bahaiste, hindujce in pripadnike Eckankarja. Manj kot 10 odstotkov izmed njih, okoli 3.500 ljudi, je metodistov. Kljub zelo majhni površini ozemlja prebivalstvo Gambije zaradi visoke stopnje rodnosti še naprej narašča. V Gambiji živi osem glavnih etničnih skupin, ki živijo skupaj z najmanj medplemenskih trenj, od katerih vsaka ohranja svoj jezik, glasbo, kulturne tradicije in celo kastne sisteme, čeprav je vse več kulturne interakcije in zlitja. Glavne so Mandinka, Wolof, Fula in Jola, vsaka s svojim jezikom in tradicijo. Obleka je raznolika, a vedno svetla in barvita. Nekatere zapletene pletene pričeske so umetniško delo, ki se jih ustvarja tudi do dva dneva. Diola (Jola) so ljudje, ki v državi prebivajo najdaljše obdobje. Zdaj se večinoma nahajajo v zahodni Gambiji. Največja skupina so Malinke, ki predstavljajo priblićno tretjino prebivalstva. Wolof, ki je prevladujoča skupina v Senegalu, prevladuje tudi v glavnem mestu, Banjulu. Gambija je nekdanja britanska kolonija, njen uradni jezik je angleščina. Obstaja tudi več plemenskih jezikov, vključno z Mandinko in Wolofom. Večina Gambijcev, izobraženih v angleščini, je vsaj dvojezičnih. Kot nekdanja britanska kolonija se angleščino še vedno poučuje v gambijskih šolah, zato bo velik delež ljudi lahko govoril vsaj nekaj angleščine in tudi v krajih, kjer so turisti, se da zlahka sporazumevati v angleščini. Različne etnične skupine v Gambiji govorijo vsaj 10 jezikov. Poleg angleščine, ki je uradni jezik v šolah in javnih pisarnah, obstajajo še Wolof, Serer-Sine, Sarahole, Pulaar, Maninkakan, Mandjaque, Mandingo, Jola-Fonyi in Aku's Creole (pidgin angleščina).

Valuta je gambiški dalasi (GMD) in je vredna 0,016 evra. Himna se imenuje »For the Gambia, our homeland!«, geslo: »Progress, peace, prosperity!«, domena .gm, klicna številka pa se glasi +220. Številka za nujno pomoč je 117. Po srednje evropskem časovnem pasu so dve uri za Slovenijo.
 
Glavno in četrto največje mesto države je Banjul. Ima le 35.000 prebivalcev in je ena najmanjših prestolnic na svetu. S svojo ulično kulturo, ki prežene počitniški duh večjih turističnih mest, zagotavlja edinstveno afriško izkušnjo. Banjul leži ob izlivu reke Gambije v Atlantik. Tako ime ima šele od leta 1973. Ker leži na polotočku, so Angleži mestece najprej poimenovali Otok svete Marije. Pozneje je dobilo ime Bathurst, po tajniku urada britanske kolonije, Henryju Bathurstu. Divizija Banjul (širše območje Banjul) je razdeljena na dve okrožji: Banjul in Kanifing. Tukaj je univerzitetno, gospodarsko in upravno središče države ter vključuje centralno banko Gambije. Je tudi dom Gambijskega inštituta za tehnično usposabljanje. GTTI sodeluje v partnerstvu z neprofitno organizacijo Power Up Gambia za razvoj programa usposabljanja za sončno energijo.
 
Prvi pisni zapisi o regiji prihajajo od arabskih trgovcev v devetem in 10. stoletju. V srednjem veku je v regiji prevladovala čezsaharska trgovina, vladalo pa ji je cesarstvo Mali. V 16. stoletju je prešla regija pod oblast cesarstva Songhai. Britanija je leta 1820 reko Gambijo razglasila za britanski protektorat. Posledično ji je dolga leta vladala iz upravne baze v Sierri Leone. Na dan 25. maja 1765 je Gambija postala del Britanskega cesarstva, ko je vlada uradno prevzela nadzor in ustanovila provinco Senegambijo. Med letoma 1821 in 1843 je bila del britanske zahodne Afrike. Bila je ločena kolonija z lastnim guvernerjem do leta 1866, ko je bil nadzor vrnjen generalnemu guvernerju v Sierri Leone.
 
Ustava Gambije je vrhovni zakon Republike Gambije. Gambija je leta 1965 postala neodvisna država od kolonialne vladavine Britanskega cesarstva in sprejela lastno ustavo. Ustava je bila leta 1994 začasno suspendirana z vojaškim udarom.
 
Gambijski pravni sistem temelji na tristranskem sistemu: angleško pravo, vključno s splošnim pravom (common law); običajno pravo, ki ga upravljajo okrožna sodišča, in islamsko / šeriatsko pravo, ki ga upravlja sistem kadijskega sodišča.
 
Po političnem sistemu je islamska republika s predsedniškim sistemom. Od leta 1965 do 1994 je bila država navidezno večstrankarska liberalna demokracija. Od osamosvojitve dalje je imela relativno politično stabilnost, razen kratkega obdobja vojaške vladavine leta 1994. Ima večstrankarski politični sistem, vendar v državi večji del obdobja zadnjih 25 let vlada le ena prevladujoča stranka. Sedanji predsednik države je 56-letni Adama Barrow, politik in nepremičninski magnat, ki ta položaj zaseda že od leta 2017.
 
Republika Gambija je članica Afriške, karibske in pacifiške skupine držav (AKP), Skupine Afriške razvojne banke (AfDB) ter Mednarodne banke za obnovo in razvoj (IBRD).