Odpiramo vrata tujine: Dobrodošli v Avstraliji (1/5)

Avstralija je država v Oceaniji. Je najboljša država na svetu za življenje in rojstno mesto Avatarja, Rebel Wilson, Isle Fisher, Liama Hemswortha, Mentalista in še bi lahko naštevali. Avstralija je šesta največja država na svetu, ki se razprostira po istoimenskem kontinentu. Je ena najbolj urbaniziranih destinacij, kjer lahko raziskujete mesta, se sončite na plažah, srkate odlično vino iz 60 različnih vinskih regij, se potapljate ob otokih, obiščete opevano operno hišo v Sydneyu, se podate v divjo notranjost ter osvojite katerega izmed snežnih vrhov. Država je oddaljena, a vsekakor vredna obiska. Avstralija se nahaja v samem vrhu, kar se tiče dostopnosti izobraževanja, pričakovane življenjske dobe in socialno-ekonomske blaginje. Je tudi država, v kateri biva trikrat več ovac kot ljudi in kjer je Avstralec nekoč poskušal prodati Novo Zelandijo na eBayu.

Avstralija nima kopenskih meja. Država ima pomorske meje z Vzhodnim Timorjem, Indonezijo, Novo Zelandijo, Papuo Novo Gvinejo, Salomonovimi otoki in otoki Nove Kaledonije (posebna skupina, ki spada pod Francijo).

Države, ki mejijo na Avstralijo, so Papua Nova Gvineja, Indonezija, Vzhodni Timor, Salomonovi otoki, Vanuatu in Nova Zelandija.

Papua Nova Gvineja je najbližja soseda Avstralije (približno 3,75 km loči obe državi na otoku Saibai) in nekdanja avstralska kolonija.

Avstralska obala se razteza na približno 34.000 kilometrov (brez vseh majhnih obalnih otokov) in vključuje več kot 1000 estuarijev.

Najdražje avtomobilske znamke na svetu

Avstralska pokrajina

Večinoma je nizka planota s puščavami, pašniki in rodovitno ravnino na jugovzhodu ter gorovji na vzhodu in jugovzhodu. Geografija Avstralije obsega široko paleto biogeografskih regij, ki sestavljajo najmanjšo celino na svetu, medtem ko gre za ozemlje šeste največje države na svetu. V avstralski pokrajini prevladuje Outback, regija puščav in polsuhih dežel. Outback je posledica obsežnih celinskih ravnin, lege ob suhem tropiku Kozoroga in bližine hladnih, suhih, južnih vetrov. Če primerjate avstralsko celino z drugimi na svetu, je ta razmeroma ravna, nizko ležeča in suha. Lahko jo razdelimo na štiri glavne regije: obalne nižine, vzhodno visokogorje, osrednje nižine in zahodno planoto. 

Mount Kosciuszko je najvišji gorski vrh v celinski Avstraliji, ki je visok 2228 metrov. Nahaja se v zvezni državi Novi Južni Wales v jugovzhodnem delu države. Glavne vrste vegetacije so gozd, deževni gozd, travniki in puščava. V vsaki od teh vegetacijskih vrst rastejo različne vrste dreves, grmovnic in trav, ki so posebej prilagojene zemlji, padavinam in temperaturi na vsakem območju. Evkalipti so ikonična avstralska gozdna drevesa. Evkaliptusov gozd je daleč najpogostejši tip gozda v Avstraliji, ki pokriva 101 milijona hektarjev, kar je 77 odstotkov celotne avstralske avtohtone gozdne površine. Izraz evkalipt vključuje približno 800 vrst rastlin iz rodov Angophora, Corymbia in Eucalyptus.

V Avstraliji živi več kot 378 vrst sesalcev, 828 vrst ptic, 300 vrst kuščarjev, 140 vrst kač in dve vrsti krokodilov. Od sesalcev je skoraj polovica torbarjev. Med najbolj znane avstralske živali spadajo kenguru, koala, ehidna, dingo, platipus, valabi in vombat. Avstralska flora obsega obsežno zbirko rastlinskih vrst, ki se ocenjuje na več kot 20.000 žilnih in 14.000 nežilnih rastlin, 250.000 vrst gliv in več kot 3.000 lišajev. Avstralski nacionalni cvetlični emblem je zlata pletenica (Acacia pycnantha Benth.). Ko cveti, prikazuje nacionalne barve; zeleno in zlato. Kenguru, ki so ga lovili zaradi mesa in športa ter ga uporabljali kot motiv v dekorativni umetnosti, je bil leta 1908 končno priznan kot uradni simbol Avstralije, ko so ga vključili v državni grb. Reke v porečju tvorijo največji rečni sistem v Avstraliji. Dve glavni reki v porečju - Murray in Darling - sta dve najdaljši v Avstraliji. V porečju je približno 20 drugih večjih rek, vključno z rekami Murrumbidgee, Goulburn, Lachlan, Macquarie in Ovens. Obstajajo tudi številne obalne lagune in naravna celinska jezera, kot tudi številna kratkotrajna slana jezera v osrednjih ravninskih puščavskih regijah. Avstralija meji na dva oceana in na tri morja. Avstralski oceani in morja vključujejo tiste pred celino in njena obalna ozemlja v Tihem, Južnem in Indijskem oceanu ter Timorskem, Tasmanskem in Koralnem morju.

Melbourne, Avstralija. Foto: Shutterstock

Avstralsko podnebje je odvisno predvsem od vročega, potapljajočega se zraka subtropskega visokotlačnega pasu (subtropski greben). V Avstraliji prevladuje puščavsko ali polsuho podnebje, le na jugovzhodnih in jugozahodnih območjih sta zmerno podnebje in zmerno rodovitna zemlja. Najboljši čas za obisk države je od septembra do novembra in od marca do maja. V tem času se za obisk odloči večina turistov. Vreme v teh letnih časih ni niti prevroče niti prehladno, zato je raziskovanje Avstralije popolno.

Avstralsko prebivalstvo

Avstralija ima dobrih 25 milijonov prebivalcev. Iz popisa iz leta 2016 je bilo ugotovljeno, da se 52,1 odstotka Avstralcev opredeljuje za kristjane, 22,6 odstotka za katoličane in 13,3 odstotke za anglikance. Preostalih 8,2 odstotka Avstralcev se opredeljuje kot privržence nekrščanskih religij. Krščanstvo je trenutno najbolj prevladujoča religija v Avstraliji, ki so jo uvedli britanski naseljenci ob kolonizaciji. V Avstraliji je vedno obstajala določena stopnja verske raznolikosti. Glavna vera je krščanstvo z glavnimi veroizpovedmi, vključno s katoliško, anglikansko, združeno cerkev, prezbiterijansko in reformirano, vzhodno pravoslavno, baptistično in luteransko. Dve glavni denominaciji - anglikanska in katoliška - predstavljata 30,9 odstotka avstralskega prebivalstva. Hinduizem je v državi manjšinska vera, ki ima več kot 440.300 privržencev, kar po popisu leta 2016 predstavlja 1,9 odstotka prebivalstva. Hinduizem je tudi ena najnovejših religij v Avstraliji, saj je 34 odstotkov in 66 odstotkov hindujcev mlajših od 14 oziroma od 34 let.

Avstralci Aboridžini so razdeljeni v dve skupini: Aboridžini, ki so v sorodu s tistimi, ki so že naselili Avstralijo, ko je Velika Britanija začela kolonizirati otok leta 1788, in ljudstva otokov Torres Strait, ki izvirajo od prebivalcev teh otokov. Avstralija nima zakonsko določenega uradnega jezika, vendar je angleščina daleč najpogosteje govorjena in je že od evropske naselitve uveljavljena kot de facto nacionalni jezik. Govori se jo skoraj povsod. Kljub temu obstaja na stotine aboriginskih jezikov, čeprav so mnogi izumrli od leta 1950, večina preživelih jezikov pa ima zelo malo govorcev. Približno 21 odstotkov Avstralcev je poročalo, da doma govorijo jezik, ki ni angleščina. Avstralske avtohtone jezike govori manj kot odstotek celotnega prebivalstva (Mandarin - 2,5 odstotka, arabščina - 1,4 odstotka, italijanščina - 1,4 odstotka, Kantonščina - 1,2 odstotka in arabščina - 1,3 odstotka). Valuta je avstralski dolar (AUD) in znaša 0,63 evra. Himna se imenuje »Advance Australia Fair«, domena .au, klicna številka pa se glasi +61, medtem ko je številka za nujno pomoč 000. Po srednjeevropskem časovnem pasu so 10 ur pred Slovenijo.

Od skromnih začetkov do 1,7 milijarde evrov vrednega podjetja

Sydney je glavno mesto avstralske zvezne države Novi Južni Wales in največje ter najstarejše avstralsko mesto. Ustanovljeno je bilo leta 1788. Število prebivalcev širšega velemestnega območja po oceni leta 2019 presega pet milijonov, s čemer je Sydney tudi največje mesto v vsej Oceaniji. Mesto je pomembna turistična točka. Ima zanimivo pristanišče, lepo obalo, toplo in prijetno podnebje in svetovljansko kulturo. Svojo pomembnost je mesto še dodatno utrdilo leta 2000, ko so v njem potekale poletne olimpijske igre. Največja znamenitost mesta je verjetno Sydneyjska opera. 

Avstralija je bila prvič poseljena pred več kot 40.000 leti, ko so jo naselili Aboridžini iz južne in jugovzhodne Azije. Evropejci so se z Avstralijo prvič spoznali okoli leta 1600 in sicer med potjo nizozemskih trgovcev do Azije. Na začetku je Avstralija služila le kot kažipot do končne destinacije, a so začeli Francozi in Britanci kmalu raziskovati obalo. Imena mnogih zalivov, obal in rek tako izhajajo iz nizozemskega in francoskega jezika. Leta 1770 je kapitan James Cook raziskal vzhodno Avstralijo, si jo zamislil kot britansko kolonijo ter jo poimenoval New South Wales. Prva poselitev Britancev se je začela 1788 v bližini Sydneya. Do 20. stoletja je postala multikulturna država. Leta 1901 so kolonije postale države znotraj Avstralije, ki je bila takrat pod britansko oblastjo. Nova država je tako vztrajno večala moč v kmetijstvu in rudarstvu, odigrala je tudi pomembno vlogo v svetovnih vojnah. Avstralija in Velika Britanija sta leta 1986 sprejeli Zakon o Avstraliji, ki je končal možnost odločanja britanskega parlamenta v imenu Avstralije.

Sydney, Avstralija. Foto: Shutterstock

Ustava Avstralije (ali avstralska ustava) je pisna ustava, ki je najvišji zakon v državi. Potrjena je bila z vrsto referendumov v obdobju med letoma 1898 do 1900 in je uradno začela veljati 1. januarja 1901.

Avstralija je jurisdikcija običajnega prava, njen sodni sistem pa izvira iz splošnega angleškega prava. Običajno pravo države se enotno uveljavlja po državah (predmet povečanja s statuti). Avstralska ustava določa zvezni sistem vlade.

Avstralija ima mešan sistem vlade. Je predstavniška demokracija in ustavna monarhija z njenim veličanstvom kraljico Elizabeto II. Obstaja kralj ali kraljica, ki vlada narodu, vendar pa njeno/njegovo moč nadzoruje ustava. Ta ustava daje oblast v roke predstavnikom in izvoljenim organom, zato je Avstralija tudi demokracija.

Kot ustavni monarh kraljica po konvenciji ni vključena v vsakodnevne posle avstralske vlade, vendar še naprej igra pomembne ceremonialne in simbolne vloge. Po avstralski ustavi izvršno oblast izvaja generalni guverner kot kraljičin predstavnik.

Na Šrilanki odkrili 310-kilogramski naravni safir

Avstralija je ena najnaprednejših velikih kapitalističnih družb na svetu, ki je trenutno gospodarsko zelo uspešna in je predstavniška demokracija. Avstralski vladni sistem – njegove institucije in prakse – odražajo britansko in severnoameriško tradicijo, združene na način, ki je edinstven avstralski.

Sedanji premier je Scott Morrison, ki je avgusta 2018 prevzel funkcijo vodje Liberalne stranke. Uradno je bil imenovan s strani generalnega guvernerja. Urad predsednika vlade ureja konvencija Westminstrskega sistema, saj ni opisana v avstralski ustavi.

Avstralija je tako eno od kraljestev Commonwealtha, ki ga sestavlja 15 neodvisnih držav, ki imajo isto osebo kot monarha in vodja države.

Avstralija je partnerica za sodelovanje z Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), okrepljena partnerica Organizacije Severnoatlantske pogodbe (NATO) in članica Foruma pacifiških otokov. Je članica naslednjih organizacij: Avstralska nacionalna komisija za UNESCO, Človekove pravice in domorodna vprašanja, Mednarodna okoljska vprašanja, Baza podatkov o mednarodnih pogodbah, Združeni narodi, Azijsko - pacifiško gospodarsko sodelovanje (APEC) in Transpacifiško partnerstvo (TPP), EBRD, IEA, ILO WHO, WTO in IMF.

Avstralija je ustanovna članica ZN, že 70 let je aktivna udeleženka v institucijah ZN in je trenutno 12. največja plačnica v redni proračun ZN.

EU je julija 2018 začela pogajanja za sklenitev sporazuma o prosti trgovini z Avstralijo. Tudi Slovenija podpira ta pogajanja, saj lahko prinesejo nove poslovne priložnosti za slovenska podjetja.

Vir: EIU; Factiva, februar 2021