Na Šrilanki odkrili 310-kilogramski naravni safir

Šrilanske oblasti so pred kratkim javnosti predstavile safir, ki tehta 310 kilogramov in naj bi bil največji odkrit naravni safir na svetu. Lokalni geologi so ga označili kot enega najredkejših draguljev na svetu, mednarodne organizacije pa ga še preučujejo, poročajo tuje tiskovne agencije.

Predmeti, za katere se je izkazalo, da so vredni celo premoženje

Ta izjemen modri dragulj je bil odkrit pred tremi meseci na Šrilanki na območju Ratnapure, ki je sicer znana kot bogato najdišče dragocenih kamnov. Najden safir so razstavili na domu enega od lastnikov nahajališč draguljev v Horani, ki se nahaja 65 kilometrov južno od Kolomba. Preden so dragoceno najdbo predstavili javnosti, je skupina budističnih menihov zapela blagoslove.

Ta edinstven safir je bil sicer najden v sklopu največje kopice zvezdnih safirjev na svetu. Trgovec z dragulji je za BBC povedal, da so kamen našli delavci, medtem ko so kopali vodnjak na njegovem dvorišču. Skupek draguljev tehta 510 kilogramov in je 2,5 milijona-karatni. Poimenovali so ga 'Serendipity Sapphire'.

Slika je simbolična. Foto: Shutterstock

Safir je sestavljen iz čistega aluminijevega oksida in se pojavlja v različnih barvah

Safir sicer sodi med zelo redke drage kamne. Kot vsi ostali kristali iz skupine korundov je sestavljen iz čistega aluminijevega oksida. Pojavlja se v zelo različnih barvah; v modri, rumeni, rožnati, oranžni, zeleni ali vijolični. Rdeča različica safirja je dobila svoje ime - rubin. Mineral se po trdoti uvršča takoj za diamantom. Na Mohsovi trdotni lestvici dosega vrednost 9,0, medtem ko ta za diamant znaša 10.

Še posebej redki so zvezdasti safirji. Zanje je značilno, da je v preseku viden zvezdast vzorec, pri čemer se svetloba lomi v šestih krakih, redkeje pa tudi v dvanajstih.

Na Mont Blancu najdena zbirka dragocenih kamnov vredna 300.000 evrov

Najbolj cenjeni modri safirji so bili prvič najdeni konec 19. stoletja na Kašmirju, ki je še danes poleg Madagaskarja njihovo pomembno najdišče. Ostala znana nahajališča safirjev so Avstralija (Queensland in Novi Južni Wales), Pakistan, Afganistan, Indija, Tanzanija, Kenija ter ZDA (Montana, Severna Karolina).

Šrilanka je sicer vodilni izvoznik safirjev in drugih dragocenih kamnin. Po navedbah oblasti je Šrilanka lani z izvozom draguljev zaslužila okoli pol milijarde dolarjev.