Odpiramo vrata tujine: Dobrodošli na Šrilanki (1/5)

Gre za otoško državo modrega gospodarstva. Mnogi jo imenujejo »biser Indijskega oceana«. Ta raznolika tropska država, za katero radi rečemo, da ima obliko solze, je bila še do leta 1972 poznana kot Cejlon. Je dom mnogih veroizpovedi, narodnosti ter različnih jezikov. Šrilanka, uradno poimenovana Demokratska Socialistična Republika Šrilanka je tudi zelo priljubljena turistična destinacija, znana po svojih naravnih lepotah in biotski raznovrstnosti ter bogati kulturi in dediščini, ki sega nazaj več tisočletij, pa tudi po enem od njenih glavnih izvoznih izdelkov - dragih kamnih. Šrilanka je čudovita, eksotična destinacija, polna kulture, narave, divjih živali in nasmejanih obrazov. Za državo s tako nasilno zgodovino je otok pravzaprav odličen kraj, ki ga radi obiščejo ljubitelji vodnih športov in divjih živali.

Država si deli morske meje z Maldivi in ​​Indijo. Leži v Indijskem oceanu, jugozahodno od Bengalskega zaliva in jugovzhodno od Arabskega morja; od indijske podceline jo ločujeta zaliv Mannar in ožina Palk. Je otoška država ob južni obali Indije in je obdana z Indijskim oceanom, zalivom Mannar ter ožino Palk.

Otok meri približno 415 km od severa proti jugu in približno 220 km od vzhoda proti zahodu. Je otok v Indijskem oceanu, ki se nahaja južno od indijske podceline in se razprostira na površini 65.525 kvadratnih metrov.

Štiridnevno križarjenje za 120 evrov

Njena obala je dolga 1340 kilometrov (830 milj). Glavni otok Šrilanke ima površino 65.268 kvadratnih kilometrov. Po površini je 25. največji otok na svetu.

Otok je tradicionalno razdeljen na tri klimatska območja; na tj. suho, vmesno in mokro območje, za katerega so značilne sezonske padavine.

Velja za otok s čudovito pokrajino. Sestavljajo ga gore, ravnice, reke, slapovi, plaže in različne vrste vegetacije ter zgradbe, ceste, rezervoarji, industrije in pridelki, ki jih je pridelal človek.

Za Šrilanko je značilno južno osrednje gorovje, ki se na najvišji točki dviga do 2524 metrov nadmorske višine - Pidurutalagala. Za otok so značilne različne oblike kopnega, ki segajo od ravne erozije ali peneplana do zelo zapletenega sklopa gora, grebenov, planot in dolin. Gore Šrilanke ponujajo nekaj najbolj nadrealističnih in očarljivih pogledov, ki obiskovalcem omogočajo, da že na prvi pogled opazijo lepoto bisera Indijskega oceana. Na Šrilanki je okoli 19 gora, ki privabljajo turiste skozi vse leto.

Kolombo, Šrilanka. Foto: Shutterstock

Vrhunska vegetacija (tj. naravna vegetacija, ki se ji dovoljuje neprekinjen razvoj) je po večjem delu države gozd. V mokrem območju prevladuje tropski mokri zimzeleni gozd v nižinah, v visokogorju pa prevladujejo podgorski in gorski zimzeleni gozdovi. Drevesne praproti, bambus, palme, saten, ebenovina in jak so v izobilju. Širok izbor sesalcev, ptic in plazilcev, ki so nekoč prebivali na Šrilanki, se je zmanjšal s pretvorbo gozdov v riževa polja, vendar spadajo vodni bivoli, jeleni, medvedi, sloni, opice in leopardi med večje živali, ki so še vedno prisotne. Nacionalna žival je šrilanški slon (Elephas maximus maximus), roža pa modra vodna lilija.

Na Šrilanki ni naravnih jezer. Jezovi na reki Mahaweli in drugih rekah so ustvarili velike rezervoarje. Poleg tega je na severnih osrednjih ravnicah niz majhnih rezervoarjev, ki hranijo vodo v sušnem obdobju. Nekateri rezervoarji so bili izdelani pred 2000 leti. Šrilanka ima 103 reke, ki se radialno izlivajo v morje. Mahaweli Ganga (v singalščini 'Velika peščena reka') z dolžino 335 km je najdaljša reka Šrilanke.

Podnebje Šrilanke lahko opišemo kot tropsko in precej vroče. Država leži med 5 in 10 severne zemljepisne širine, kar daje državi celoletno toplo vreme, ki ga ublažijo oceanski vetrovi in ​​precejšnja vlaga. Povprečna letna temperatura za državo kot celoto se giblje od 28 do 30 stopinj Celzija. Na splošno je najboljši čas za obisk zahodne in južne obale ter kulturnega trikotnika med decembrom in aprilom, medtem ko je na vzhodni obali podnebje najboljše od maja do oktobra.

Najbolj iskani poklici v naslednjih 10 letih

Država ima 21,92 milijona prebivalcev. Budizem je največja religija Šrilanke, ki ima med prebivalci 70,2 odstotka privržencev, potem so tu hindujci z 12,6 odstotka; muslimani z 9,7 odstotka in kristjani s 7,4 odstotka. Popis kaže, da je večina muslimanov sunitov, medtem ko so kristjani večinoma rimskokatoliški. Šrilanka je dom petih bivališč Šive: Pancha Ishwarams, sveti kraji, za katere se domneva, da jih je zgradil kralj Ravana. Murugan je eno najbolj priljubljenih hindujskih božanstev v državi, ki ga častijo hindujski Tamili. Budistični singalski in aboridžinski Vedde častijo lokalno upodabljanje božanstva Katharagama deviyo. Theravada budizem je večinska religija. Med glavne etnične skupine ne spadajo samo Singalci in šrilanški Tamili, ki predstavljajo 74 oziroma 12,6 odstotka prebivalstva, temveč tudi indijski Tamili (5,5 odstotka prebivalstva), ki se vidijo kot ločeni od šrilanških Tamilcev. Dve glavni značilnosti, ki zaznamujeta človekovo etnično dediščino, sta jezik in vera, ki se križata in tvorita štiri glavne etnične skupine; Singale, Tamile, muslimane in meščane.

Singalščina in tamilščina sta uradna jezika Šrilanke, poleg angleškega, ki pa se običajno uporablja v večini mest, še posebej v Colombu, Kandyu in Galle-ju. Uporabljajo ga predvsem v turizmu pa tudi vladni uradniki. Sinhala se pogosto govori v južnem, zahodnem in osrednjem delu otoka, tamilščina pa skoraj izključno v severnih in vzhodnih delih. Sinhalščina je razvrščena kot indoarijski jezik, tamilščina pa kot dravidski jezik. Tesna interakcija s tamilskim jezikom in asimilacija Tamilov v singalsko družbo sta prispevala k sprejetju več besed tamilskega izvora v singalski jezik. To sta uradna jezika države. Šrilanška malajščina (znana tudi kot šrilanška kreolska malajščina, Bahasa Melayu, Ja basawa in Java mozhi) je kreolski jezik, ki se govori na Šrilanki, ki je nastal kot mešanica singalščine in šonama (šrilanški muslimanski tamilski). Angleščino na Šrilanki tekoče govori približno 23,8 odstotka prebivalstva in se pogosto uporablja v uradne in komercialne namene. Je materni jezik približno 74.000 prebivalcev predvsem v mestnih območjih. Toda medtem ko se lahko večina ljudi v Colombu uči govoriti angleško, ne pričakujte od vsakega posameznika, da jo govori tekoče. Na obalnih območjih in v turističnih destinacij ne boste imeli nobenih težav z angleščino, večina ljudi v vasi pa ne govori angleško. Znajo namreč le nekaj preprostih besed. Valuta je šrilanska rupija (LKR) in znaša 0,0044 evra. Himna se imenuje »Sri Lanka Matha«, domena .lk,  klicna številka pa se glasi +94 , medtem ko je številka za nujno pomoč 110. Po srednjeevropskem časovnem pasu so štiri ure pred Slovenijo.

Vlak, Šrilanka. Foto: Shutterstock

Šrilanka ima dve glavni mesti: Šri Jayawardenepura Kotte, upravno prestolnico, in Colombo, gospodarsko prestolnico in največje mesto. Dve prestolnici Šrilanke predstavljata dve največji mestni območji v državi s skupno več kot 800.000 prebivalci. Medtem ko je Colombo gospodarsko središče na Šrilanki in širši južni Aziji, je Sri Jayawardenepura Kotte Colombo razbremenil preobremenjenosti s stanovanjskimi vladnimi institucijami.

Začetki Šrilanke segajo v obdobje pred 30.000 leti, ko je bil otok prvič naseljen. Kronike, vključno z Mahawansa, Dipavamsa, Culavamsa in Rajaveliya, beležijo dogodke že od začetkov Sinhalske monarhije v 6. stoletju pred našim štetjem, kot tudi prihod evropskih kolonialistov v 16. stoletju ter padec monarhije leta 1815. Budizem je bil prvič predstavljen v 3. stoletju pred našim štetjem s strani Arhatha Mahinda, sina indijskega cesarja Ashoka Velikega.

V 16. stoletju so bila nekatera obalna območja v državi Šrilanka pod oblastjo Portugalcev, Nizozemcev ter Britancev. Šrilanki je vladalo 181 kraljev in kraljic. Po letu 1815 je bil celoten narod pod britansko kolonialno vladavino in oborožena vstaja proti Britancem se je zgodila leta 1818 po imenom Uva upor ter leta 1848, poznan kot Matale Upor. Neodvisnost je bila dokončno potrjena leta 1948.

Leta 1972 je Šrilanka prevzela status republike. Šrilanška državljanska vojna se je začela leta 1983, vključno z oboroženo mladinsko vstajo v letih med 1987 in 1989. Državljanjska vojna je trajala 25 let in se je konča v letu 2009.

Znaki, da je prišel čas za upokojitev

Temelji na Ustavi Demokratične socialistične republike Šrilanke iz  7. septembra 1978, ki so je do avgusta 2020 20-krat uradno spremenili. To je druga republiška ustava Šrilanke, ki je nadomestila ustavo iz leta 1972. Njen pravni sistem je kombinacija angleškega običajnega prava, rimsko-nizozemskega civilnega prava in običajnega prava. Statuti, ki jih sprejme parlament, so primarni vir prava. Pravo dežele sestavljajo tudi sodni precedensi, statuti, ki so jih sprejeli deželni sveti ter običaji.

Šrilanka je polpredsedniška predstavniška demokratična republika, pri čemer je predsednik Šrilanke hkrati vodja države in vlade, opira pa se na večstrankarski sistem. Gotabaya Rajapaksa je bil po predsedniških volitvah, 16. novembra 2019, izvoljen za 7. izvršnega predsednika Demokratične socialistične republike Šrilanke.

Šrilanka je najstarejša demokracija v Aziji. Večino določb ustave je mogoče spremeniti z dvotretjinsko večino v parlamentu.

Federalizem se že dolgo zagovarja kot sredstvo za reševanje etničnih vprašanj in neuravnoteženega razvoja na Šrilanki. Ker je enotna država povzročila neenakomeren razvoj po vsej državi, zahodna provinca prevladuje nad ostalimi osmimi provincami.

Šrilanka je med drugimi medvladnimi organizacijami članica ESCAP in vseh neregionalnih specializiranih agencij, Azijske razvojne banke, Commonwealtha narodov, načrta Colombo, STO in G-77. Podpisala je tudi pogodbo o pomorskem pravu.