Odpiramo vrata tujine: Dobrodošli na Norveškem (1/5)

V seriji prispevkov rubrike »Odpiramo vrata tujine« predstavljamo Norveško.
Fotografija: Undredal, Norveška. Foto: Shutterstock
Odpri galerijo
Undredal, Norveška. Foto: Shutterstock

Norveška je severnoevropska država polnočnega sonca. Slovi po svojih fenomenalnih fjordih, jezerih in čarobnem nebu. Država je znana tudi po svojih jezikih, Vikingih in folklori, prijaznosti do okolja in proizvodnji nafte. Njeni prebivalci so znani smučarski fanatiki, ljubitelji zamrznjene pice in vozniki Tesle. Kraljevino sestavljata tudi arktični otočji Spitsberge in Jan Mayen. Zaradi številnih naravnih znamenitosti, kot so neskončna obala, slapovi, ledeniki, kristalne reke in jezera, je izredno priljubljena turistična destinacija. Dežela z nekaj več kot petimi milijoni prebivalcev je ena od treh skandinavskih držav. Uvrščena je med najboljše države za življenje in ima eno najnižjih stopenj kriminala na svetu. Ta zibelka evrovizijskega zmagovalca Alexandra Rybaka je visoko uvrščena tudi zaradi stopnje pismenosti, ravni izobrazbe in materialnega bogastva.

Norveška je razpotegnjena država v severni Evropi, ki meji s Švedsko, Finsko in Rusijo na vzhodni strani ter obsežno obalo, ki gleda na severni Atlantski ocean na zahodni strani.

Z Barentsovim morjem na severu, Norveškim in Severnim morjem na zahodu ter Skagerrakom (Skagerjeva ožina) na jugu ima Norveška kopenske meje le na vzhodu.

Najdaljša je njena meja s Švedsko. Norveška obala je znana po svojih fjordih, ki so morski zalivi med strmimi pečinami. Fjorde in gore v državi so izrezali ledeniki.

image_alt
Najlepše peščene plaže na svetu

Norveška ima za Kanado drugo najdaljšo obalo na svetu z dolžino 100.915 kilometrov, kamor so vključeni tudi vsi otoki.

Galdhøpiggen je najvišji gorski vrh Norveške in Skandinavskega polotoka. Leži v gorovju Jotunheim na jugu osrednje Norveške in se dviga na 2469 metrov.

Norveška je znana po svoji osupljivi pokrajini. Ta jo resnično loči od mnogih drugih evropskih destinacij. Najbogatejša vegetacija je na jugovzhodu okoli Oslofjorda, kjer prevladujejo iglavci (smreka, jelka, bor), na nižjih nadmorskih višinah pa so pogosti listavci, kot so hrast, jesen, brest in javor. Iglavce redko najdemo na nadmorski višini nad 1000 m.

Priljubljene živali, ki jih najdemo na Norveškem, so arktična lisica, mošusni bik, polarni medvedi in celo severni jeleni. Nacionalna žival je lev. Belovratka je norveška nacionalna ptica in ni dvoma, da njena sposobnost preživetja v neplodni pokrajini predstavlja nekaj tipično norveškega.

Skozi dolino teče reka Glomma (Glåma), najdaljša reka na Norveškem. Norveško morje, ki pokriva površino 1.383.000 kvadratnih kilometrov, je obrobno morje Arktičnega oceana v severni Evropi. Norveško morje se nahaja ob severozahodnem delu Norveške; med Grenlandskim morjem in Severnim morjem.

Norveška. Foto: Shutterstock
Norveška. Foto: Shutterstock

Zahodna Norveška ima oceansko podnebje s sorazmerno hladnimi poletji, blagimi zimami in s skoraj 2250 milimetri povprečnih letnih padavin. Vzhodna Norveška, ki je zaščitena z gorami, ima celinsko podnebje s toplimi poletji, mrzlimi zimami in manj kot 760 milimetri povprečne letne količine padavin. Če si želite sonca, je najboljši čas za križarjenje po norveških fjordih od junija do avgusta. Če iščete severni sij, potovanje načrtujte med oktobrom in marcem.

Površina Norveške znaša 385.207 kvadratnih kilometrov in ta ima 5,379 milijona prebivalcev. Danes je Norveška zelo sekularna država. Obstaja verska svoboda in tukaj je zastopana večina svetovnih religij – in vse so dobrodošle. Norveška cerkev je luteranska, razširjeni pa so tudi katolicizem in druge krščanske veroizpovedi. Vrste religij so evangeličanska luteranska cerkev Norveške (68,68 odstotka), katoliška cerkev (3,08 odstotka), binkoštne kongregacije (0,76 odstotka), vzhodni pravoslavci in orientalski pravoslavci (0,53 odstotka), evangeličansko luteranska svobodna cerkev (0,36 odstotka), druge krščanske denominacije (2,21 odstotka), islam (3,41 odstotka) in budizem (0,40 odstotka).

Norveška nima več državne vere, čeprav 68,7 odstotka prebivalcev pripada tako imenovani norveški cerkvi. Večina Norvežanov ne verjame v boga. Thor in Odin sta 1000 let po dobi Vikingov še vedno močna. Sodobni pripadniki stare nordijske religije se srečujejo na prostem, tako kot so se Vikingi.

image_alt
Največje in najdražje bivališče na svetu v stečajnem postopku

Islam je za krščanstvom druga najbolj razširjena vera na Norveškem. Od leta 2020 je muslimanov, ki živijo na Norveškem, 182.826. Večina muslimanov na Norveškem je sunitskih, s precejšnjo šiitsko manjšino.

Norvežani so severnogermanska etnična skupina, ki izvira z Norveške. Norvežane in njihove potomce najdemo v migrantskih skupnostih po vsem svetu, zlasti v ZDA, Kanadi, Avstraliji, na Novi Zelandiji in v Južni Afriki. Etnične skupine na Norveškem so zabeležene kot Norvežani (83,2 odstotka; vključujejo približno 60.000 Samijev), drugi Evropejci (8,3 odstotka) in ostali (8,5 odstotka).

Norveška ima dva uradna jezika. Norveščina je jezik iz germanske jezikovne skupine indoevropske družine jezikov. Govori jo približno pet milijonov prebivalcev. Jezik pozna štiri standardizirane oblike, od katerih imata dve status uradnega jezika. Obstajata dva načina pisanja norveščine; bokmål in nynorsk. Bokmål je norveška oblika danščine, je dobesedno knjižni jezik, Nynorsk pa je starejša oblika obeh uradnih jezikov. Samijščina izhaja iz uralske jezikovne skupine, uporabljajo pa jo Laponci na severu Evrope. Tako kot švedščina, danščina in islandščina je norveščina germanski jezik, ki izhaja iz staronordijskega jezika.

Tako kot švedščina in številni drugi skandinavski jeziki je norveščina eden najlažjih jezikov za učenje za angleško govoreče ljudi. Na srečo norveščina ne zahteva spreganja glagolov glede na osebo ali število, zaradi česar je učenje različnih časov zelo enostavno. Poleg tega se njen besedni vrstni red ne razlikuje od angleškega.

Polarni sij, Norveška. Foto: Shutterstock
Polarni sij, Norveška. Foto: Shutterstock

Angleško govoreči ljudje se lahko na Norveškem normalno sporazumevajo, ne da bi govorili norveško, saj velik delež prebivalstva govori ali vsaj razume angleško. Kulturne dejavnosti, kot so druženje, iskanje zaposlitve in poslovanje, se lahko brez težav izvajajo v angleščini.

Valuta je norveška krona (NOK) in znaša 0,10 evra. Mednarodna oznaka je NO/ENOR. Himna se imenuje »Da, imamo radi to državo«, domena .ne, klicna številka pa se glasi +47, medtem ko je številka za nujno pomoč 110 (gasilci), 112 (policija), 113 (rešilec). Nahajajo se v enakem srednjeevropskem časovnem pasu kot Slovenija.

Glavno in največje mesto je Oslo. V dobi Vikingov je bilo območje del Vikena. Oslo je bilo kot mesto ob koncu vikinške dobe ustanovljeno leta 1040 pod imenom Ánslo, kot kaupstad ali trgovsko mesto pa ga je leta 1048 ustanovil Harald Hardrada. Mesto je bilo v funkciji glavnega mesta Norveške med zvezo Švedske in Norveške v letih med 1814 in 1905. Od leta 1877 se je ime mesta v državni rabi imenovalo Kristiania. Oslo je gospodarsko in vladno središče Norveške. Je tudi središče norveške trgovine, bančništva, industrije in ladijskega prometa. Je pomembno središče pomorske industrije in pomorske trgovine v Evropi. Mesto je dom številnih podjetij v pomorskem sektorju, od katerih so nekatera med največjimi svetovnimi ladjarji, ladijskimi posredniki in posredniki za pomorsko zavarovanje. Oslo je pilotno mesto programa Sveta Evrope in Evropske komisije za medkulturna mesta. Šteje se za svetovno mesto in je bilo uvrščeno kot 'Beta svetovno mesto'. V letu 2008 je bil v smislu kakovosti življenja med evropskimi velikimi mesti v poročilu o Evropskih mestih prihodnosti 2012 uvrščen na prvo mesto.

image_alt
Japonci delovno aktivni tudi po upokojitvi

Norveška je bila sprva dežela lovcev in nabiralcev, ki so se na sever preselili iz srednje Evrope. V 9. stoletju so začeli Nordijci, ki jih imenujemo tudi Vikingi, pleniti po Angliji in Franciji. Prisvojili so si Normandijo, poselili Islandijo, Grenlandijo ter preko Atlantika prišli celo do Severne Amerike. Norveška je bila v tem času pod vodstvom kralja Olafa I. Trygvessona, ki je začel pokristjanjevanje. Deželo je okoli leta 900 združil kralj Harald Lepolasi. V 11. stoletju, ko je Norveška dosegla svoj vrhunec, je bil na oblasti kralj Sigurda I. Jorsalfara. Po njegovi smrti je sledilo dolgo obdobje bojev in uporov. Kalmarska unija je leta 1397 povezala kraljevske rodbine Norveške, Švedske in Danske. Leta 1814 je bila Norveška prisiljena v združitev s Švedsko. Zaradi nenehnih ljudskih uporov je Švedska leta 1905 Norveški priznala neodvisnost.

Norveška ustava je bila sprejeta leta 1814 in je druga najstarejša napisana ustava na svetu. Prvotno je bila utemeljena na načelu suverenosti ljudstva. Kraljevina Norveška je svobodno, neodvisno, nedeljivo in neodtuljivo kraljestvo. Njena oblika vladavine je omejena in dedna monarhija. Ta ustava zagotavlja demokracijo, državo, ki temelji na pravni državi in ​​človekovih pravicah.

Norveška ima civilnopravni pravni sistem, v katerem so zakonske določbe glavni pravni vir. Pravna razlaga pa se močno opira na pripravljalna dela in precedens vrhovnega sodišča. Zakoni na Norveškem se oblikujejo in spreminjajo v parlamentu, saj država sledi sistemu civilnega prava. Ti zakoni so urejeni na norveških sodiščih. Vrhovno sodišče je najvišje v državi z 20 sodniki.

Politika Norveške poteka v okviru parlamentarne, predstavniške demokratične ustavne monarhije. Državo vodijo predsednik vlade, kabinet in 169-članski parlament (Storting), ki se ga izvoli na vsaka štiri leta in ga ni mogoče razpustiti. Izvršno oblast izvaja državni svet, kabinet, ki ga vodi premier Norveške. Od 17. januarja 1991 je na prestolu kralj Harald V.

Norveška je članica WTO, EBRD, EFTA, IBRD, IMF, OECD, OSCE,  UN in NATO.

Vir: EIU; Factiva, september 2021

Več iz rubrike