Odpiramo vrata tujine: Dobrodošli na Islandiji (1/5)

Gorata otoška država v severnem Atlantskem oceanu, je mlada dežela naravnih lepot, v kateri najdete večni sneg, največje ledenike in slapove v Evropi ter polja rdeče lave, tople vrelce, narodne parke in gejzirje. Drugi največji otok v Evropi - Islandijo, Ice land - ledeno pokrajino, od 1944 Republiko Islandijo ter v latinščini Insula Gardari, je poimenoval Norvežan Hrafna-Flóki Vilgerðarson, ki je odplul na otok Vikingov, polnočnega sonca in prizorišče kultne serije Game of thrones. Je pravo gojišče Božičkov, severnega sija, kitov in kulturne zgodovine brez uradnih priimkov. Tujce privablja zlasti z velikim naborom poklicev, ki ponujajo dobra plačila ter znosne stroške.
 

Osnovne značilnosti države

Je sklandinavska otoška država med severnim Atlantikom in Arktičnim oceanom, leži na severnem srednjeatlantskem grebenu - med Grenlandijo, Ferskimi otoki in Veliko Britanijo, tik pod polarnim krogom. Je oddaljen otok, ki je po vsem svetu znan po svoji ogromni geološki dejavnosti in velikem ledeniku, zato so ga pogosto poimenovali dežela ledu in ognja. Nastala je zaradi razmikanja Severno-ameriške in Evroazijske litosferske plošče. Plošči se še vedno razmikata, zaradi česar se država veča.
 
Južno od arktičnega kroga leži glavni otok, ki poteka preko otoka Grímsey. Islandiji pa pripada še tridi

Razdeljena je na pet regij – zahodno, notranjsko, vzhodno, severno in južno Islandijo. Jug je bogat z lepotami. Pod vulkanom Eyjafjallajokull najdemo veličastni slap Skogafoss. Na severu otoka kraljuje prijetno mesto Akureyri, od katerega pot vodi še bolj severno, v Husavik, kjer v vodah Severnega morja domujejo kiti. Pravi biser tega dela je jezero Myvatn. Pot proti jugu vodi čez islandsko puščavo, skozi neskončne črede ovac.

Prvi naseljenci so prispeli z Norveške leta 874. Prej je bila last Danske. Kulturno, zgodovinsko, politično velja za del Evrope.
Je najmanj poseljena država v Evropi in največji vulkanski otok na svetu, ki meri 103.000Km2. Skoraj 80% države je nenaseljene, velik del njenega terena pa sestavljajo planote, gorski vrhovi in ​​rodovitne nižine. 14,3 % površine pokrivajo jezera in ledeniki (ima jih pet, ki pokrivajo 11.800 km² površja), med njimi tudi največji evropski Vatnajökull, zavzema kar 8.300 km² površja.  Obstaja tudi veliko dolgih, globokih fjordov, obala je dolga 4.998 km in se v kopno zajeda prav v njihovi obliki.


Največji jezeri sta Þórisvatn, 83-88 km² in Þingvallavatn, 82 km². Najgloblje jezero je Jökulsárlón, 248 m. Prek Islandije poteka niz razpok, ob katerih so lavni tokovi in ognjeniški stožci. Skoraj polovico zavzemajo bazaltne planote, ostalo pa je iz prhkih ognjeniških izmečkov, tafre. Največji ledenik je Vatnajökull. Večina ledenikov se, zaradi večje količine padavin, nahaja na južnem višavju. Reke imajo velik strmec in ledeniški rečni režim.

Najvišja točka države je Hvannadalshnúkur, ki meri 2.119 metrov.

Pogosto je napačno prepričanje, da Islandija nima dreves, ker je premrzlo, a po podatkih islandske gozdarske službe jih je 25 – 40%. Priseljenci so potrebovali polja in pašo za živali. Tako so posekali veliko brezovih gozdov.

Tradicionalni pridelki na prostem so korenje, rabarbara, rutabaga, zelje, por, krompir, cvetača in ohrovt, toda v poznejših letih so bili poskusi in pridelava ekološke ogrščice in ječmena uspešni. Tudi banane in grozdje lahko gojijo na ta način - vendar običajno ne v komercialnem obsegu. Krmni pridelki so prav tako pomembni. Sem spadajo trava, ki je na Islandiji izjemno hranljiva zaradi dolgih dnevnih obdobij v kratkih, hladnih poletjih), rž in ječmen. Tu lahko gojite skoraj vse. Nacionalni cvet je Dryas octopetala oziroma gorski avens ali "Holtasóley".

Divji sesalci na Islandiji vključujejo arktično lisico, miši, podgane, zajce in severne jelene. Polarni medvedi občasno obiščejo otok in potujejo na ledenih gorah z Grenlandije. Islandske vode so bogate z morskim življenjem, vključno s tjulnji, kiti, delfini in več kot tristo vrstami rib.


Islandija je zaradi atlantskih zalivskih tokov deležna zmerno svežega morskega podnebja s hladnimi poletji in sorazmerno blagimi zimami. Vreme je spremenljivo, lahko vas ogreje sonce in čez par minut namoči dež, zato je potrebno biti pripravljen na vse. Zaradi viharnih JZ vetrov lahko v notranjosti tudi poleti sneži. Povprečna temperatura v mesecu juliju je 12 stopinj celzija. Najnižje temperature se pozimi na severnem delu spustijo do okoli −25 ali −30 °C. Najtoplejši mesec je julij in najtoplejši poletni dnevi dosežejo do okoli 20 °C ali celo 25 °C.

Islandija je za obisk najbolj primerna v poletnih mesecih, ko so dnevne temperature okoli 15ºC, nočne pa okoli 8ºC. V tem letnem času je vreme lepše, vegetacija je bujna in zelena ter večja dostopnost do nedotaknjenih kotičkov dežele.

Njena skupna površina meri 103.000 km², in ima 356.991 milijona prebivalcev, od tega jih je večina pripadnikov luteranske državne cerkve (80%), še 5% je registriranih v drugih krščanskih veroizpovedih, vključno s svobodno cerkvijo Islandije in rimskokatoliško cerkvijo. Skoraj 5% ljudi se ukvarja z ásatrújem, tradicionalno norveško vero. Njena ostra geografska pokrajina je eden od razlogov, da je stopnja prebivalstva še vedno tako nizka. Islandija ima najmanjšo gostoto prebivalstva od vseh evropskih držav s samo 3 prebivalci na kilometer. Uradni jezik je islandščina. Je germansko-nordijski jezik in je zelo enoten. Verjetno je nastal, ko so Islandijo naselili norveški priseljenci. Jezik sledi neprekinjeni literarni tradiciji in je do danes ostal skoraj nespremenjen. Od 12. stoletja naprej se je širil v obliki sag in zgodovinskih pripovedk. Slovnica je težka in se jo je težko naučiti. Angleščina se uči kot drugi jezik in skoraj vsak Islandec ga tekoče govori in razume. Večina jih govori več drugih jezikov, vključno z danskim, nemškim, španskim in francoskim jezikom, in pozdravlja priložnost, da vadi svoje jezikovno znanje. Valuta je islandska krona (ISL) in je 0,0068 evra. Himna se imenuje »Rapsodija!«, domena je .is,  klicna številka pa se glasi +354 , medtem, ko je številka za nujno pomoč 112. To številko lahko pokličete znotraj Islandije, da pokličete policijo in gasilce ter reševalce. Po srednje evropskem časovnem pasu so dve uri za Slovenijo.


Glavno in hkrati najbolj severno ležeča prestolnica na svetu je Reykjavík. Islandijo so v 9. st. poselili Vikingi z Norveške, čeprav naj bi na odmaknjenem severnoatlantskem otoku prvi živeli keltski menihi in prav Vikingi so bili tisti, ki so ustanovili prvo naselbino - Reykjavik. Zgodovinski viri nam povedo, da je ime dobilo, ko je prvi islandski stalni naseljenec Ingólfur Arnarson ustvaril svoj dom v Reyk-javíku, kar dobesedno pomeni "dimni zaliv" in domneva se, da ime izvira iz vročih vrelcev, ki so bili takrat razširjeni na tem območju, in pare, ki so jo ustvarjali.

Ima približno 120.000 prebivalcev. Ker leži blizu arktičnega kroga, prejme Reykjavik na najkrajši dan v letu le štiri ure sončne svetlobe. Pozimi je svetlo le štiri ure, poleti pa so noči skoraj povsem svetle. Tukaj je sedež izobraževanja, vlade, gospodarstva in glavno pristanišče države, ki se nahaja na jugozahodni obali. Tukaj leži cona tektonskega premika, ki prečka Islandijo od jugozahoda do severovzhoda, kar rezultira v pogostih potresih, ki pa imajo majhno moč.

Znan je po tem, da ima dobro razvito nočno življenje in je gostitelj nekaterih najboljših glasbenih festivalov v severni Evropi, kot je Iceland Airwaves. Pivovarne lahko najdete povsod, izbor obrtnih piv pa je prav osupljiv.
  Arheološke raziskave ruševin koče v Hafnir-ju na polotoku Reykjanes in ogljikova datacija so pokazale, da so na otoku prvi živeli keltski menihiti v letih 770 in 880. V letih 870 in 874 so Islandijo začeli naseljevati Vikingi in Kelti. Islandijo je odkril Viking Gardar Svavarsson, ki je leta 870 prezimoval v mestu Husavik v severni Islandiji in ga poimenoval po sebi Garðarsholmur. Leta 1537 je Islandijo zajela reformacija. Otok so zaradi ekstremnih vremenskih razmer, ki so bile posledice lege otoka in odmaknjenosti od celine, zaznamovale revščina, lakota, naravne katastrofe in epidemije. Stanje v gospodarstvu se je konec 18. stoletja začelo izboljševati, ko je bil odpravljen monopol danskih trgovcev. Islandija je 24. januarja 1814 podpisala mirovni sporazum in ostala pod dansko oblastjo. Leta 1843 je pod vodstvom Jona Sigrdssona, Islandija v boju za neodvisnost, obnovila svoj parlament. Ko so nemške sile leta 1940 zasedle Dansko, je Islandija prevzela nadzor nad lastnimi zunanjimi zadevami in se postopoma pomaknila k popolni neodvisnosti od Danske. Leta 1944 dosegla popolno neodvisnost in po skoraj 700 let vladavine Norvežanov in Dancev po plebiscitu formalno postala samostojna republika.

Ustava Islandije (islandsko: Stjórnarskrá lýðveldisins Íslands "Ustava republike Islandije") je vrhovni zakon države. Trenutna ustava je bila prvič uvedena 17. junija 1944, ko je Islandija postala republika; od takrat je bila sedemkrat spremenjena.
Glavni viri prava vključujejo ustavo, zakonsko zakonodajo in regulativne statute. Drugi pravni viri so precedens, običajno pravo in tradicija kulture.


Po politični ureditvi je unitarna parlamentarna republika oziroma ustavna republika in parlamentarna demokracija, v kateri državljani občasno izbirajo svoje predstavnike na svobodnih in poštenih večstrankarskih volitvah. Vodja države je predsednik republike (trenutni Guðni Thorlacius Jóhannesson). Izvršilno oblast izvaja vlada. Trenutna premierka je Katrín Jakobsdóttir. Althing (parlament) sestavlja 63 članov, ki so neposredno izvoljeni s sorazmerno zastopanostjo za štiri leta.

Članica NATO pakta je Islandija postala leta 1949, EFTI pa se je pridružila leta 1970. Od leta 1994 ima članstvo tudi v Evropskem gospodarskem prostoru, kar ji omogoča dostop do notranjega trga EU, vendar ni članica EU. Začasno je prošnjo za pridružitev ustavila leta 2013, leta 2015 pa je kandidaturo povsem umaknila.

Je članica številnih mednarodnih organizacij, vključno z OZN, IMF, STO, OECD,  OVSE in Arktičnega sveta. Je tudi članica Schenegenskega območja.
Vir: Consilium.europa.eu