Odpiramo vrata tujine: Dobrodošli na Kostariki (1/5)

V seriji prispevkov rubrike »Odpiramo vrata tujine«, predstavljamo Kostariko.
Fotografija: Kostarika. Foto: Shutterstock
Odpri galerijo
Kostarika. Foto: Shutterstock

Majhna in očarljiva država, kjer lahko obiščete še delujoči vulkan, srfate v oceanu, opazujete in raziskujete divjino, doživite adrenalinski spust po jeklenih žicah, visoko nad deževnim gozdom ('Flying fox'), ter užijete zdravilne in blagodejne učinke naravnih vročih vrelcev. Pa vendar Kostarika, uradno Republika Kostarika, v španščini »bogata obala«, pomeni še več kot to. Dežela je okolju najbolj prijazna, z visoko stopnjo razvitega ekoturizma. Izjemni flora in favna zapolnjujeta približno 5 % svetovne biotske raznovrstnosti. Zaščiteni narodni parki predstavljajo 25 % države, med katerimi je najbolj znan Corcovado. To utemeljujejo predvsem z izredno progresivno okoljsko politiko. Država pridobiva skoraj 99 % svoje električne energije iz trajnostnih in obnovljivih virov ter ima v načrtu, da bo letos, v letu 2021, postala ogljično nevtralna. Pravi biser v sicer problematični in turbulentni druščini srednjeameriških držav. 

image_alt
Odpiramo vrata tujine: Dobrodošli na Cipru (1/5)

Osnovne značilnosti države


Je država v Srednji Ameriki, ki na severu meji na Nikaragvo, na jugu na Panamo, na vzhodu na Karibsko morje in na zahodu na Severni Tihi ocean. Kostarika leži na vzhodnem delu Srednje Amerike. Leži blizu ekvatorja in se nahaja v tropskem podnebnem pasu. Ima 212 kilometrov obale Karibskega morja in 1.016 kilometrov obale na severnem Tihem oceanu.
 
Razdeljena je na šest regij:

·Central Valley

Kraji: Alajuela,Cartago,Heredia,San José
Predstavlja center države, z večinoma urbanimi področji in najbolj naseljenimi mesti, vključno z glavnim mestom San José.

·Central Pacific

Kraji: Quepos,Manuel Antonio,Montezuma,Jacó,Esterillos,Playa Hermosa
Najbolj znane plaže in nacionalni parki. Eden najbolj turističnih delov, ki jih premore Kostarika.

·Guanacaste
Kraji: Playas del Coco,Abangares,Liberia,Nicoya,Nosara
Nabolj suha regija države, z zelo malo padavinami, prelepimi plažami in nekaj vulkani.

·Limón
Kraji: Bribri,Cahuita,Puerto Limón
Najmanj obiskano področje dežele, z veliko plažami.

·North Costa Rica
Kraji: Fortuna,San Ramon,Los Chiles
Redko naseljena regija, hribovita in najbolj znana po številnih aktivnih vulkanih.

·South Pacific Costa Rica
Kraji: Osa Peninsula,Pérez Zeledon,Dominical
Regija polna eksotičnih rastlin in živali.

Kostarika. Foto: REUTERS/Juan Carlos Ulate 
Kostarika. Foto: REUTERS/Juan Carlos Ulate 


Pokrajinsko je razpeta med hribe, doline, gozdove, gore, vulkane, močvirja in ravnine. Relief je razgiban, vse od tropskih fjordov do mangrov. V bližini obale je nizek, proti notranjosti je ogromno povzdignjenih, vendar ravnih dolin. Območje v notranjosti dežele je večinoma razgibano hribovito, veliko je vulkanov. Najvišja točka države je Cerro Chiripo - 3819 metrov.

Slovi po velikem številu vulkanov - šest aktivnih, enainšestdeset ugaslih. Obstaja več kot 200 vulkanskih formacij. Najvišji vulkan je Irazu Volcano, visok 3431 metrov in se nahaja v osrednjem višavju. Njegovo posebnost predstavlja votel krater, ki je poln žveplene vode. Večina kraterjev je stožčastih.

Država ima malo naravnih jezer. Skoraj vse reke nastajajo v gorah, v nižinah pa postanejo »lenobne«, obkrožene z bujno vegetacijo. Največje jezero je umetno akumulacijsko jezero Lake Arenal, ki omogoča proizvodnjo 7% električne energije.
Ima neverjetno veliko flore, ki je zaščitena z velikim sistemom nacionalnih parkov. Ponaša se z več kot 9000 vrstami cvetočih rastlin in približno 800 vrstami praproti ter številnimi drugimi vrstami, ki so razširjene po vsej državi. Najpogostejši razred cvetočih rastlin je helikonija. Helikonije so veliki rdeči, rumeni ali oranžni cvetovi in ​​resnično predstavljajo naravo Kostarike. Helikonije gojijo za cvetličarne in kot krajinske rastline po vsem svetu, vendar rastejo divje po vsej deželi.

image_alt
Odpiramo vrata tujine: Dobrodošli v Braziliji (1/5)

Kostarika je z več kot 500.000 živalskimi vrstami ena najbolj biotsko raznovrstnih držav na svetu. Od 500.000 vrst jih 900 predstavlja ptic, med njimi tukano, kapucinka, rdečeoka drevesna žaba, kolibrij, pajkove opice, modri ​​metuljček – Morpho, itd. Najbolj nevarne živali so puma, jaguar, krokodil, različne vrste kač in pajkov. Belorepi jelen je najbolj znana nacionalna žival.
Kostarika ima tropsko klimo in vreme, ki je raznoliko in odvisno od kraja do kraja, od deževne do suhe sezone. Prva je od maja do novembra. Najtoplejša meseca sta marec in april. V tem obdobju so večje temperaturne razlike med dnevom in nočjo, druga od decembra do aprila. Najbolj deževna meseca sta september in oktober. Pravzaprav je vreme odvisno od tega, kje ste in kako visoko ste. Lahko pa vas tudi precej preseneti. Tudi temperature so zelo odvisne od nadmorske višine. Nizko ležeča Tihomorska obala je v glavnem zelo vroča in suha, v deževni sezoni običajno dežuje, ob popoldnevih je oblačno, vlažno in soparno. Kontrast takšnemu vremenu je Karibska podnebna cona, v kateri so Tortuguero, Arenal, Puerto Viejo in Sarapiqui. Tam je toplo in vlažno čez celo leto. Deževne in suhe sezone veljajo za nekoliko bolj toge. Za področje Osrednjega gorovja so značilne nižje temperature, ki so odvisne od nadmorske višine.

Najprimernejši čas za obisk je v času suhe sezone, medtem, ko so najugodnejše cene za potovanje v času deževne sezone.
Njena skupna površina meri 51.100 km2 in ima 5,048 milijona prebivalcev, od tega jih je 47 % rimokatoličanov, 23 % katoličanov, ki ne opravljajo bogoslužja, 16 % evangeličanskih protestantov, 6 % pripradnikov drugih ver ter 8 % neopredeljenih. Krščanstvo je največja religija v državi, saj ima največ privržencev – rimokatoličanov. Rimokatolištvo je državna vera, vendar vlada v praksi na splošno podpira versko svobodo ljudi. Kostaričani so četrta najmanjša hispanska skupina v ZDA in najmanjša srednjeameriška populacija. Večina Kostaričanov je predvsem španskih ali mešanih domorodnih oziroma španskih ali drugače rečeno, afriških prednikov, z manjšinami italijanskih, portugalskih, nemških, francoskih, britanskih, irskih, jamajških, grških, mešanih ali drugih prednikov.
 
Santa Cruz de Guanacaste, Kostarika. Foto: REUTERS/Juan Carlos Ulate 
Santa Cruz de Guanacaste, Kostarika. Foto: REUTERS/Juan Carlos Ulate 


Uradni jezik in obenem najbolj pogosto govorjen jezik države je španščina. Angleški jezik je precej razširjen, še posebej v turističnih predelih. Informacije za turiste so v obeh jezikih, pogosto tudi le v angleščini, saj Kostarika velja za najbolj obiskano turistično državo v Srednji Ameriki, še posebej veliko, ko obiskujejo Američani. In čeprav največ izvoza vključuje banane in kavo, danes gospodarstvo večinoma sloni na turizmu. Iz tega razloga, čeprav je španščina uradni jezik, večina ljudi govori angleško. Drugi jeziki, ki se še govorijo, so kreolščina in nekateri indijski jeziki. Valuta je kostariški kolon (CRC), ki je 0,0013 evra. Himna se imenuje »Plemenita domovina, tvoja čudovita zastava!«, geslo države je »Pura vida!« oziroma Uživaj življenje!« Domena je .cr,  klicna številka pa se glasi +506 , medtem, ko je številka za nujno pomoč 911. Po srednje evropskem časovnem pasu so šest ur za Slovenijo.

Glavno in največje mesto je San José, ki leži v osrednji dolini. Je osrčje velemestnega območja Gran Area Metropolitana GAM. Tukaj je upravno, politično in gospodarsko središče, ter eno glavnih transportnih žarišč v Srednji Ameriki. Ima približno 340 000 prebivalcev. Prestolnica je obsežna ravnica, ki jo varujejo veličastni vulkani in zeleni griči, v čast naravnemu bogastvu, ki obstaja na celotnem ozemlju države. Odlikujejo ga vrhunski muzeji, parki, hoteli, gledališča in zgodovinske stavbe, a ga mnogi kljub temu uporabijo le kot tranzitno vozlišče, da pridejo do vulkanov in plaž ali pa ga v celoti preskočijo.
 
image_alt
Odpiramo vrata tujine: Dobrodošli v Franciji (1/5)

Kostarika je bila odkrita leta 1502 - odkril jo je Krištof Kolumb. V tistem času je bila Kostarika naseljena s približno 400.000 Indijanci. Regija je počasi rasla in postala španska provinca. Neodvisna država je postala leta 1821, vendar je za dve leti pristala v Mehiškem imperiju. Republika je postala leta 1848. V času od 1870 do 1882 ji je vladal vojaški diktator - Tomas Guardia. Vse od takrat je Kostarika demokracija in velja za eno najbolj demokratičnih držav v Latinski Ameriki.

Ustava Kostarike je vrhovni zakon Kostarike. Ob koncu državljanske vojne v Kostariki leta 1948 je José Figueres Ferrer nadzoroval kostariško ustavno skupščino, ki je pripravila osnutek dokumenta. Temeljni ustavni okvir Kostarike je bil vzpostavljen z dokumenti iz 1825, 1844 (kakor je bil spremenjen v letih 1847 in 1848), 1871 in 1949. Kostariški pravni sistem lahko opredelimo kot mešanico romanskega in germanskega pravnega sistema. Pozorno sledi sistemu civilnega prava in pozitivistični rimski miselni šoli. Kriminal doživlja kot kaznivo dejanje proti državi in ​​ne proti posamezniku. Njen civilnopravni sistem je pod močnim vplivom francoskega (Napoleonovega) zakonika) in španskega civilnopravnega sistema, ki je vzpostavil pisno kodifikacijo svojih zakonov, imenovanih Kodeksi. Zakonodajna skupščina ima večjo moč kot v drugih državah Srednje Amerike. Zakonodajne komisije sestavlja šest stalnih komisij, ki so odgovorne za ocenjevanje predlaganih zakonov.

Kostarika. Foto: REUTERS/Juan Carlos Ulate 
Kostarika. Foto: REUTERS/Juan Carlos Ulate 


Je ustavna, demokratična republika, z zelo močnim sistemom ustavnega nadzora in ravnotežja. Je unitarna država, z liberalno demokracijo. Kostariška politika poteka v okviru predsedniške, predstavniške demokratične republike, z večstrankarskim sistemom. Izvršilno oblast izvršujeta predsednik (trenutni Carlos Alvarado Quesada), ki je središče moči države in njegov kabinet. Predsednik države je tako vodja države kot tudi vodja vlade.

Republika Kostarika je članica Agencije za prepoved jedrskega orožja v Latinski Ameriki in na Karibih (OPANAL), Centralno ameriške banke za gospodarsko povezovanje (BCIE) in Mednarodne banke za obnovo in razvoj (IBRD). Trenutno je v procesu pristopa k OECD. 15. maja 2020 je bila uradno povabljena, da postane njihova članica. V tem okviru sodeluje pri vsebinskem delu mnogih specializiranih odborov OECD.
 

Več iz rubrike

Komentarji: