Odpiramo vrata tujine: Dobrodošli v Franciji (1/5)

V seriji prispevkov rubrike »Odpiramo vrata tujine«, predstavljamo Francijo.
Fotografija: FOTO: Shutterstock
Odpri galerijo
FOTO: Shutterstock

Ustanovna članica Evropske Unije, ki govori jezik ljubezni. Francoska republika ali Francija. Domovina klasičnega baleta, kjer se na potepu po razvejanih in arhitekturno bogatih ulicah, s kozarcem šampanjca in pain au chocolat v rokah, v zraku prepletata Chanel in cigarete, v daljavi odmevata La vie en rose in mestni vrvež, ki ga žal čedalje bolj zamenjujejo teroristični napadi. Kljub temu se Francozi ne bodo predali in že stremijo k zaostrovanju zakonodaje proti terorizmu. Navsezadnje lahko trdimo, da Netflixova Emiliy in Paris odlično ponazarja francosko življenje, zato, preklopite daljinca in Bonjour, Paris! 
 

Osnovne značilnosti države


Francija je obmorska država, ki se nahaja v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo in Švico na jugovzhodu na Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro. Francija je največja država zahodne Evrope, ki po globalnem kriteriju površine zaseda 47., ter po kriteriju števila prebivalcev 21. mesto.

Razdeljena je na 26 regij, ki se delijo naprej na 100 departmajev. Departmaji so oštevilčeni in te številke se uporabljajo na registrskih tablicah, poštnih številkah, itd. V evropskem delu države se nahaja 22 regij, 4 regije in hkrati departmaji pa so čezmorska ozemlja.

22 regij, ki se nahajajo v evropskem delu Francije: Alzacija (Alsace), Akvitanija (Aquitaine), Auvergne, Spodnja Normandija (Basse-Normandie), Burgundija (Bourgogne), Bretanja (Bretagne), Center (Centre (région française)), Šampanja-Ardeni (Champagne-Ardenne), Korzika (Corse), Franche-Comté, Zgornja Normandija (Haute-Normandie), Île-de-France, Languedoc-Roussillon, Limousin, Lorena (Lorraine), Jug-Pireneji (Midi-Pyrénées), Nord-Pas-de-Calais, Loire (Pays de la Loire), Pikardija (Picardie), Poitou-Charentes, Provansa-Alpe-Azurna obala (Provence-Alpes-Côte d'Azur) in Rona-Alpe (Rhône-Alpes).

Prekomorske regije, ki so hkrati tudi departmaji: Guadeloupe, Francoska Gvajana, Martinique in Réunion.
Celinski del države sestavljajo naravne pokrajine, kot so nižavja, med njimi  Flandrijska ravnina, kot najzahodnejši del velikega Nemško-Poljskega nižavja, Pariška kotlina, ki jo sestavlja bazen Sene kot tudi del bazena Loare, Akvitanski bazen z reko Garono ter navsezadnje Rodanski bazen (Rona in Saona). Hribovja v deželi so Armoriški masiv, Ardeni, Maures in Estérel, Centralni masiv in Vogezi. Med gorstva spadajo Jursko pogorje, Alpe in Pireneji. Sredozemski otok Korzika je pretežno goratega značaja. Najnižja točka države je delta Rone (-2 m), medtem, ko je najvišja Mont Blanc (4,808 m).
Francija ima zelo raznoliko podnebje, ki ga lahko razdelimo na štiri podnebne pasove:
  • oceansko (severozahodna obala, kjer je razmeroma hladno poletje, a tudi zelo zmerna zima. Med letom prihaja le do majhnih temperaturnih razlik. Je tudi zelo vlažno in pogosto dežuje čez vse leto.)
  • sredozemsko (jug, kjer so zelo suha in vroča poletja, zmerne zime, ko temperatura ne pade pod deset stopinj. Večino dni v letu tu vlada sončno vreme, dež se najpogosteje pojavlja v času od oktobra do aprila.)
  • celinsko (srednja in vzhodna Francija imata vreme podobno našemu – vročim poletjem sledijo zelo hladne zime.)
  • gorsko (gorska področja Alp in Pirenejev na višinah nad 600 metrov, kjer je značilna velika količina padavin, snežna odeja leži tudi do 6 mesecev v letu. S fantastičnimi, visoko ležečimi gorskimi središči in kakovostnimi smučišči je država izredno cenjena destinacija ljubiteljev zimskih športov.)
Najbolj primernega časa za obisk niti ni, saj velja, da je Francija primerna tako poleti, kot pozimi. Za vsak okus nekaj - saj je pravi izziv za ljubitelje narave in športa, za ljubitelje zimskih športov (kjer je snega dovolj) ter za ljubitelje lepih plaž (kjer je prijetno toplo).

Skupna površina je 543.965 km2, prebivalcev ima 67 milijonov, od tega 63-66 % rimokatolikov, 7-9 % muslimanov, 23-28 % ateistov in 4 %  neopredeljenih.  Po drugi svetovni vojni, je postala cilj migrantov širom sveta, najštevilčnejši so bili priseljenci iz Severne Afrike - Maročani, Alžirci, Tunizijci. Sprva so prišli kot začasni delavci, a so se kmalu ustalili kot njeni prebivalci in s seboj pripeljali svoje družine. Zaradi njihove raznolike etnične in verske pripadnosti se je struktura prebivalstva v državi pričela bistveno spreminjati.

FOTO: Shutterstock
FOTO: Shutterstock


Uradni nacionalni jezik je francoščina. Francozi niso ravno navdušeni nad uporabo tujih jezikov. Izobražena populacija večinoma zna angleško, druge jezike govori nekoliko manj pogosto. Med njimi so nemški, flamski, italijanski, baskovski, katalonski, bretonski, oktanski, korziški, arabski, kabilski in haitski kreolski. Valuta je evro (EUR). Mednarodna oznaka je FR/FRA. Himna je vsem poznana Marseljeza, geslo pa »Svoboda, enakost, bratstvo!«, domena je .fr,  klicna številka pa se glasi +33 , medtem, ko je številka za nujno pomoč 112. So v enakem srednje evropskem časovnem pasu kot Slovenija.

Glavno, največje in osrednje mesto države ter osrednje francoske regije Île-de-France je Pariz. Mesto šteje 2.167.994 prebivalcev, medtem ko njegovo metropolitansko ozemlje šteje približno 12 milijonov ljudi, kar ga uvršča med najgosteje naseljena območja celotne Evrope.

Prestolnica leži v središču velikega Pariškega bazena ob reki Seni, ki ga razdeljuje na dva dela. Večji del je zgrajen na desnem bregu, manjši na levem, povezujejo ju  zgodovinski mostovi. Na Seni sta dva otoka, manjši Île Saint-Louis in večji Île de la Cité, ki tvori najstarejši predel mesta. Metropola je bolj ali manj ravnina, najnižja točka je na višini 28 metrov, najvišja pa se vzpne na Montmartru in sicer na 130 metrov.
 
Danes velja za eno vodilnih svetovnih gospodarskih in kulturnih središč, s svojim vplivom na politiko, znanost, umetnost in zabavo pa se uvršča med glavna velemesta sveta. Tukaj je sedež vlade, predsednik države biva v Elizejski palači. Prav tako se tu nahaja sedež 36 od 500 najvišje kotirajočih gospodarskih družb na svetu. Prav tako ima v njem sedež več mednarodnih organizacij, kot so UNESCO, OECD, ICC in neformalni Pariški klub.

Njegova zgodovina je težka in pestra, med drugim se je uspešno pobral od dveh epidemij kolere (1832 in 1849) kot gostitelj pariške razstave 1889, za katero je bil zgrajen znameniti Eifflov stolp, ki je nosil naziv najvišje zgradbe na svetu do leta 1930.

Svoj največji zgodovinski razvoj je doživel v obdobjih industrijske revolucije, Drugega cesarstva in Belle Époque.
Danes je eno najbolj obiskanih turističnih ciljev na svetu, z več kot 30 milijoni obiskovalcev širšega mestnega območja na leto. Ponaša se s številnimi svetovno znanimi znamenitostmi, ki zaznamujejo panoramo mesta, med njimi Eifflov stolp, Elizejske poljane, Slavolok zmage, Notredamska stolnica, Louvre, itd.


Je športno obarvano mesto, saj je gostil druge olimpijske igre moderne dobe, poletne igre, Svetovno prvenstvo v atletiki, številne avtomobilske dirke  za Veliko nagrado Pariza, je pa je tudi končna destinacija slovitega Tour de France. Tukaj domuje tudi eden izmed najuspešnejših francoskih nogometnih klubov – PSG (Paris Saint Germain). Njihov stadion je bil v letih 1938, 1998 in 2016 tudi eno od prizorišč Svetovnega prvenstva v nogometu.

Pobraten je z Rimom, prav tako pa ima nemajhno število partnerskih mest, samo nekaj naj jih omenimo, Berlin, Atene, Bejrut, itd. Ostala francoska velemesta so še Lyon, Toulouse, Marseille in Nica.

Prve omembe poselitve Francije izhajajo iz obdobja 1,8 milijona let pred našim štetjem. Med preseljevanjem narodov so prišla germanska plemena, izmed katerih so se uveljavili Franki, ki so deželi dali ime. V obdobju največjega razcveta, ki ga je dosegla v času vlade Karla Velikega je njeno ozemlje segalo od mej Španije do polovice Apeninskega polotoka, na vzhodu pa jim je pripadalo ozemlje današnje Nemčije in na severu vse do morja.

Leta 843 pride do razpada frankovskega cesarstva in iz zahodne polovice nastanek zarodek današnje Francije, ki mu je najprej vladala dinastija Karolingov. Pred koncem prvega tisočletja je na prestol sedla dinastija Kapetingov, ki je ostala na položaju vse do francoske revolucije. Moč francoskih kraljev in s tem cele države je rasla v času vlade Filipa IV. Kraljevska moč je dosegla vrhunec v času vlade Ludvika XIV. (1638–1715), toda njegovo razuzdano življenje in gradnja sedeža v Versaillesu sta privedli k izčrpanju kraljevske blagajne in velikim gospodarskim težavam, ki so naposled vodile v francosko revolucijo, ki je trajala do leta 1799, ko je zavladal Napoleon Bonaparte in jo spremenil v cesarstvo, a vendarle ohranil osnovne ideje državljanske družbe. Po njegovem padcu je za kratek čas prišlo do ponovne vzpostavitve kraljevine pod vlado Ludvika Filipa Orleanskega, ki je bil zadnji francoski kralj. Neredi in nestabilnost so slabili položaj države v Evropi.

V dvajsetem stoletju sta se zgodili dve svetovni vojni, v katerih je Francija stala na strani zmagovalcev, a je kljub temu začela izgubljati svoj položaj velesile. Po drugi svetovni vojni je bila ustanovljena četrta republika in leta 1958 z generalom Charlesom de Gaullom peta, ki traja vse do danes. Čeprav sodi francosko gospodarstvo k najmočnejšim v Evropi, si Francija nikoli ni več povrnila položaja svetovne velesile in se politično usmerja predvsem na Evropo, kjer sodi med soustanoviteljice Evropske gospodarske skupnosti in pozneje, od leta 1992 Evropske u­nije.

FOTO: VIKEND / DELO
FOTO: VIKEND / DELO


Pravni red Francije temelji na kodificiranem rimskem ustavnem sistemu in ustavi iz leta 1958. Po političnem sistemu je unitarna republika. Zakonodajno oblast izvaja dvodomni parlament (senat in šteje 348 članov, ki so izvoljeni za obdobje največ šestih let in državni zbor, ki šteje 577 članov za obdobje petih let). Zadnje parlamentarne in predsedniške volitve so bile 2017, naslednje bodo junija 2022. Državo vodi predsednik Emmanuel Macron. Obstaja jasna ločitev med izvršno in zakonodajno oblastjo. Ustavnopravno ima izvršilno oblast Svet ministrov, ki mu predseduje predsednik. Predsednik vlade (trenutni Jean Castex), ki ga imenuje predsednik, mora presoditi, ali vlada lahko pridobi potrebno večino v parlamentu. Za ministre ni potrebno, da so člani parlamenta.

Dežela je polnopravna članica Evropske unije od 1. januarja 1958 in  sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Članica evrskega območja je postala 1. januarja 1999. Iz Francije prihaja 79 poslancev Evropskega parlamenta. Nazadnje je predsedovala Svetu EU leta 2008.

Članica Schengenskega območja je postala 26. marca 1995. Včlanjena je tudi v OECD,  in WTO.
Vir: EIU; Factiva, februar 2021.


Gospodarske panoge Francije


Francosko gospodarstvo se je leta 2020 uvrstilo na sedmo mesto največjih svetovnih sil, takoj za Veliko Britanijo in Indijo ter na drugo mesto v EU,  glede na kupno moč. Ima kombinirano gospodarstvo, ki združuje zasebna podjetja, z mnogimi državnimi podjetji in vladnimi intervencijami. Je raznoliko v vseh sektorjih. Vlada kljub privatizaciji velikih podjetij, kot so Air France, Renault, Thales in France Telecom, ohranja precejšen vpliv na ključnih segmentih infrastrukturnih sektorjev, z večinskim lastništvom železnic, električne energije, letal, jedrske energije in telekomunikacij.

Francosko gospodarstvo je eno najproduktivnejših na svetu, merjeno s proizvodnjo na opravljeno uro, a je rast v zadnjem desetletju zaostajala za rastjo drugih držav v regiji. Reforme, ki so jih v Franciji sprejeli po letu 2017, izboljšujejo pogoje za vlagatelje, s tem pa postaja Francije bolj privlačna za tuje naložbe. Vlada precej počasi zmanjšuje povišane ravni javnega dolga in zmanjšuje zajetni javni sektor.

Zaradi pandemije koronavirusa je leta 2020 utrpela eno najhujših gospodarskih krčenj med državami EU, zato je gospodarska politika vlade usmerjena v glavni politični izziv obvladovanje gospodarske škode in sicer je napovedala izredne fiskalne izdatke, tudi za subvencije plač in državna posojila za podporo podjetjem. Kriza je precej otežila napredek pri drugih strukturnih vprašanjih, kot sta zmanjšanje brezposelnosti in izboljšanje javnih financ. V skladu s trendi po Evropi se bo v prihodnje tudi v Franciji povečala vloga države v gospodarstvu.

Gospodarske panoge Francije
Gospodarske panoge Francije
Kmetijski sektor predstavlja le 2 % BDP države in zaposluje 2 % prebivalstva, storitveni sektor predstavlja 79 % BDP in zaposluje 78 % delovne sile, industrijski sektor pa predstavlja 19 % BDP in zaposluje petino aktivne delovne sile.

Kmetijstvo: Francija je največja kmetijska sila v EU in predstavlja četrtino njene celotne kmetijske proizvodnje. Prejema znatne subvencije, predvsem iz EU. Glavni kmetijski proizvodi so pšenica, koruza, meso in vino.

Industrija: Med industrijskimi panogami so najmočnejše gradbeništvo, kemična industrija, farmacevtska industrija, modna industrija (Chanel in Dior), avtomobilska industrija in gumarska industrija. Glede na geografsko lego je Francija pomembna tudi za mednarodni promet, zelo dobro pa je urejen tudi notranji promet. Francija ima pomembno letalsko in vesoljsko industrijo Evropskega konzorcija Airbus in svoje nacionalno vesoljsko izstrelišče, Centre Spatial Guyanais. V letu 2020 je industrijska proizvodnja upadla za -10,5 %. Za leto 2021 analitiki napovedujejo rast industrijske proizvodnje v višini 8,8 %, nato pa v letih 2022 in 2023 2,3 %, oziroma 1,5 % rast industrijske proizvodnje.
  • avtomobilska industrija je zelo raznolika. Francija je v postopku de-industrializacije, kar pomeni številne selitve proizvodnje. Francoski trg hibridnih in električnih avtomobilov je v obdobju 2015-2019 rasel po 23,7 % povprečni letni stopnji in v letu 2019 dosegel vrednost 5 milijard evrov.  Obseg francoskega trga hibridnih in električnih avtomobilov se je v obdobju 2015-2019 povečeval po 20,8 % povprečni letni stopnji in v letu 2019 dosegel skupno 168.200 enot. Po napovedih se bo obseg trga v obdobju 2020-2024 povečeval po 17,6 % povprečni letni stopnji in v letu 2024 dosegel 378.252 enot. Renault Zoe je bil najbolje prodajani avtomobil na trgu v letu 2019 in je predstavljal kar tretjino prodaje električnih avtomobilov. Sledita mu Tesla Model 3 in Nissan Leaf. Največje konkurente trga predstavljajo Nissan, Tesla in Toyota.
  • IT: Francoski trg IT storitev je v obdobju 2015-2019 rasel po 17 % povprečni letni stopnji in v letu 2019 ustvaril vrednost 39,8 mlrd EUR. Segment storitev informacijske infrastrukture je največji segment na francoskem trgu IT storitev, saj je v letu 2019 ustvaril prihodke v višini 22 mlrd EUR, kar predstavlja 55,4 % celotne vrednosti trga. Največji konkurenti trga so Apple, Samsung, Huawei in Sony.
Turizem:Francija je vodilna turistična destinacija na svetu, ki jo letno obišče preko 75 milijonov tujih turistov.
Vir: EIU; Factiva, februar 2021

Več iz rubrike

Komentarji: