Odpiramo vrata tujine: Dobrodošli na Cipru (1/5)

Tretji največji in najbolj poseljen sredozemski otok, razdeljen na turški in grški del, je ena najmanjših evropskih držav. Ciper, uradno Republika Ciper, v grščini Κύπρος, ter turščini Kıbrıs. Ta evrazijska otoška država predstavlja mitološki rojstni kraj boginje lepote, Afrodite. Ne odlikujejo ga le veličastne oljke, izvrstno vino in čipke, ampak tudi pestra zgodovina, aktivno nočno življenje in 340 sončnih dni na leto – to pa privlači čedalje več turistov v ta mediteranski življenjski slog. Ciper zagotovo ni popoln, je pa eksotičen majhen otok, ki ponuja stabilnost znotraj EU, dobre možnosti mreženja, nizko stopnjo davkov in kriminalitete.

Osnovne značilnosti države

Ciper je otoška država v vzhodnem Sredozemlju. Otok se nahaja na stičišču treh celin - Evrope, Azije in Afrike, natančneje v bližini Grčije, Turčije, Libanona, Izraela in Egipta. Ker je otok, nima držav, ki bi nanj mejile – nima kopenskih meja. Od 1974, po invaziji Turčije, po poskusu udara grške vojaške vlade, je razdeljen na dva dela - turški severni del oziroma turški Ciper in južni del - Neodvisna republika Ciper oziroma Grški Ciper), vendar je mednarodno priznana zgolj Republika Ciper.

Na najširši točki je dolg 240 kilometrov in 100 kilometrov širok. To mu daje naziv tretjega največjega otoka v Sredozemlju, takoj za Sicilijo in Sardinijo. Zaseda osemdeseto mesto na seznamu največjih otokov  na svetu, po površini. Tehnično se država nahaja v Aziji, vendar se pogosto kulturno in politično šteje kot del Evrope.

Turški del Cipra je razdeljen na območje Kyrenija, večino Famaguste in severni del okrožja Nikozije, medtem, ko je Republika Ciper razdeljena na okrožja Famagusta, Larnaca, Limasol, Nikozija in Pafos.

Lastnosti ciprske pokrajine se kažejo kot osrednje ravnice, z gorami proti severu in jugu. So raztresene, a pomembne vzdolž južne obale. To lepo ponazarja relief Ayia Napa, ki je pokrit z gostim gozdom, kar v starogrščini pomeni gozdnata dolina. Danes je to turistična točka, ki z belimi neokrnjenimi plažami in živahnim nočnim življenjem, privablja mnoge.

V spomladanski sezoni se ljubitelji divjih cvetov odpravijo na severni Ciper. V narodnem parku polotok Akamas, okoli gozdnatih in pobočnih predelov, je ogromno redkih vrst orhidej. Gora Olympus je najvišji točka države in meri 1952  metrov nadmorske višine.

Večina plazilcev na Cipru je neškodljivih in nestrupenih, kot sta ciprska biča (Hierophis cypriensis) in evropska slepa kača (Typhlops vermicularis). Ogrožene so tri vrste plazilcev, vključno z Macrovipero lebetina. V vodah Cipra je več morskih psov, vendar so redko opaženi, saj se večina nahaja v globljih vodah. Med vidnimi v zadnjih letih so morski psi Mako, Basking in Blue. Prav tako tu biva izredno redka vrsta ovce – Muflon. Izvirala naj bi iz divjih azijskih ovc, ki so jih prinesli takratni prazgodovinski prebivalci Cipra, okoli 9000-8000 pr.n.št. V Pafosu živijo številne redke vrste, vključno z želvo Careta, ki plava v morju. Sezonsko preplava Sredozemsko morje in avgusta pride na Ciper, da odloži jajčeca. Te želve so dobro varovane na gnezdilnicah in lahko odnesejo približno 80 jajčec.


Na otoku je mogoče videti dvajset redkih vrst orhidej in 371 vrst ptic selivk. Od skupno 1950 vrst cvetočih rastlin po vsem svetu, jih 140 najdemo nikjer drugje kot na Cipru. Ena izmed rož, ki uspeva le na otoku je Tulipa Cypria, splošno znana kot ciprski tulipan.

Ciper goji veliko izvrstnega sadja. Glavne so limone, pomaranče, grenivke, limete, jabolka, mandarine, marelice, hruške, fige, češnje, nektarine, slive, granatna jabolka, banane, jagode, breskve, kivi, lubenice, sladkorne melone in seveda namizno in vinsko grozdje.

Otok slovi po mediteranskem podnebju, z vročim in suhim poletjem in temperaturami  tudi nad 30 °C (julij, avgust) ter milimi in vlažnimi zimami, s temperaturami od 5 do 15 °C. V povprečju je vsako leto le 40 deževnih dni.

Najbolj primeren čas za obisk je od junija do septembra, ko temperature dosegajo od 22 do 33 stopinj Celzija. Oktobra in tudi del novembra se je še vedno mogoče brez težav okopati v morju. 

Njena skupna površina meri 9,251 km2 in ima 1,1 milijona prebivalcev, od tega jih je 18 % muslimanske, 78-% grško pravoslavne in 4-% maronitske, armenske, apostolske in druge veroizpovedi. Kristjani predstavljajo 78 % celotnega ciprskega prebivalstva. Krščanstvo vključuje grško pravoslavno cerkev na Cipru, armensko cerkev na Cipru, maronite, rimokatolištvo in protestante. Večina ciprskih Grkov je pripadnikov avtokefalne grške pravoslavne cerkve na Cipru (ciprska cerkev). Turški Ciprčani so manjšina na otoku in se držijo sunitske veje islama. Pomembno vlogo ima tudi sufizem. V preteklosti so bili muslimani razširjeni na celotnem Cipru, od leta 1974 pa so po turški invaziji živeli predvsem na severu. Islam je bil prvič uveden na Cipru, ko je Uthman, tretji kalif arabskega imperija Rashidun, leta 649 osvojil otok.
 
Ciper je večjezična, večkulturna in večverska država. Uradna nacionalna jezika sta dva, turški in grški. Uradni jezik EU pa je le grščina. Od vseh prebivalcev otoka, jih približno 13 % govori turško, 84 % pa grško. Približno 2,7 % od njih govori tudi manjšinske jezike, kot sta armenščina in arabščina, a je vseeno večina grško govorečih. Ker Severni Ciper ni priznan kot država, je globalni poudarek na grški republiki Ciper. Ker je to nekdanja britanska kolonija, je angleščina drugi najbolj govoreč jezik po grščini. Valuta je evro (EUR). Himna se imenuje »Geslo svobodi!«, domena .cy,  klicna številka pa se glasi +357 , medtem, ko je številka za nujno pomoč 112. Po srednje evropskem časovnem pasu so dve uri pred Slovenijo.

Glavno in največje mesto je Nikozija. Tukaj je sedež ciprske vlade. Nahaja se v bližini središča planote Mesaoria, na bregovih reke Pedieos. Prestolnica je najjužnejša prestolnica v celotni EU. Neprekinjeno je naseljena že več kot 4500 let, od 10. stoletja pa je glavno mesto Cipra. Deli se z zeleno črto. Znana je tudi tudi kot varovalni pas OZN. Je edina prestolnica na svetu, ki je razdeljena med dve državi - Republiko Ciper, in sicer le od Turčije priznano Turško republiko Severni Ciper. Zgodovinsko mesto, obdano s čudovitimi znamenitostmi, ima zid, ki je je simbol krize, ki ločuje državi. Danes je Severna Nikozija glavno mesto Severnega Cipra, države, ki jo priznava le Turčija in ki je mednarodna skupnost ne priznava.


Poleg zakonodajnih in upravnih funkcij se je uveljavila kot otoška finančna prestolnica in glavno mednarodno poslovno središče. Leta 2018 je bila 32. najbogatejše mesto na svetu po relativni kupni moči. V preteklosti je bila talilnica, ki je usklajevala več verskih ustanov, veroizpovedi, cerkva, mošej, sinagog itd. V metropoli si je vredno ogledati ciprski  arheološki muzej, ki je največji in najstarejši na otoku. Med drugimi muzeji so še Lusignanova hiša, Muzej tekelij Mevlevi, povezan s sekto vrtečih se dervišev, in muzej lapidarij. Umetniške galerije so galerija Leventis, v kateri je več kot 800 slik ciprskih, grških ali evropskih umetnikov.

Ciper Ima zelo burno zgodovino, nič drugačna pa ni tudi sedanjost. Otok je bil del Britanskega imperija, pod vojaško okupacijo od 1914 do 1925, in kronska kolonija od 1925 do 1960. Od 16. Avgusta 1960 je neodvisna država. Pri tem so ciprski Turki razglasili samoupravo 13. februarja 1975 in neodvisnost leta 1983.
 
Severni del otoka je leta 1974 zasedla Turčija in ustanovila Turško republiko Severni Ciper, čeprav te države (razen Turčije) ne priznava nobena druga država. V naslednjih letih je severni del otoka postal naseljen skoraj izključno s Turki, južni dve tretjini pa z Grki. Cilj državnega udara je bila razglasitev zveze (enoze) Cipra z Grčijo in Helenske republike Ciper. Julija 1974 so turške sile napadle in zavzele 3% otoka, preden je bilo razglašeno premirje. Grška vojaška hunta je propadla in jo je nadomestila demokratična vlada.
 
Leta 2003 in 2004 so tekla pogajanja za vnovično združitev obeh delov otoka, vendar je grški del zavrnil pogoje združitve. Evropski uniji se je tako pridružil le grški del otoka.

Pravosodni sistem temelji na ciprski ustavi, ki je dokument, ratificiran 16. avgusta 1960, ki služi kot vrhovni zakon Republike Ciper (Suprema Lex Cypri), ki opredeljuje sistem upravljanja ciprske republike in državljanske svoboščine ciprskih državljanov. Ima dvotirni pravosodni sistem, kar pomeni, da med sodišči prve stopnje in vrhovnim sodiščem ni vmesnih pravnih sredstev. Vse pritožbe obravnava vrhovno sodišče, zato ga pogosto imenujejo tudi pritožbeno sodišče. Njihovo pravo temelji na običajnem pravu (common law) in njegov pravosodni sistem temelji na kontradiktornem modelu. Večina ciprskega prava je oblikovana po angleškem običajnem pravu, katerega temeljna načela neposredno uporabljajo tudi ciprska sodišča. Kolonialni zakoni, znani tudi kot poglavja, so osnova za vse kazenske in civilne postopke na otoku. Pravo EU pa se ne uporablja na območjih, ki niso pod dejanskim nadzorom vlade Republike Ciper – to velja za severni, turški del Cipra.

Po politični ureditvi je unitarna država in ustavna republika, s predsedniškim sistemom vladanja. Je enotna predsedniška predstavniška republika, pri čemer je ciprski predsednik hkrati vodja države in vodja vlade - trenutni Nikos Anastasiades, je bil ponovno izvoljen v funkcijo 2018. Nove volitve bodo zopet leta 2023.

Ciper je včlanjen v EU od 1. maja 2004, evro ima od 1. januarja 2008. Trenutno je v postopku pridružitve Schengenskemu območju. Nazadnje je leta 2012 predsedoval Svetu EU.