Odpiramo vrata tujine: Dobrodošli v Romuniji (1/5)

V seriji prispevkov rubrike »Odpiramo vrata tujine«, predstavljamo Romunijo.
Fotografija: Foto: Shutterstock
Odpri galerijo
Foto: Shutterstock

Največja v jugovzhodni Evropi, in hkrati ena najrevnejših držav Evropske Unije. Romunija, romunsko România, latinsko romanus in pomeni državljan Rima, je suverena država v jugovzhodni Evropi. Ko nam na sprehodu po mistični zibelki grofa Drakule, ob drugi najdaljši reki v Evropi, s pogledom na čudovite Karpate, v ušesih odzvanja nam poznana Straussova po lepi modri Donavi, nas presenečajo razbiti stereotipi o tej romantični srednjeveški pokrajini.
 
Kljub uvrstitvi (le) na 50. mesto po indeksu človekovega razvoja, njeno gospodarstvo od leta 2017 narašča s predvideno letno stopnjo 5 %. Letovišča ob Črnem morju se z lahkoto primerjajo z bolgarskimi in grškimi. Čeprav bo na letošnjem evrovizijskem odru njihova predstavnica prepevala o amneziji, Romunija vsekakor ni država, ki bi jo kmalu pozabili, saj očara na vsakem koraku, z razlogom jo zato imenujejo dežela mitov in velikih bojevnikov.
 

Osnovne značilnosti države


Država je mešanica gozdnatih Karpatov, spodnjega Podonavja, rodovitnega panonskega obrobja in očarljive obale Črnega morja. Leži v jugovzhodnem delu Evrope in torej meji na Črno morje. Nahaja se na pol poti med ekvatorjem in severnim polom ter je enako oddaljena od zahodnega dela Evrope – Atlantske obale in najbolj vzhodnega dela Urala. Ima 3195 kilometrov državne meje in 245 kilometrov morske obale na jugovzhodnem delu. Na vzhodu sta Moldavija in Ukrajina, na jugu Bolgarija, na zahodu Srbija in Madžarska.
 
Tradicionalno je razdeljena na več zgodovinskih regij, ki nimajo nobene upravne vloge - Dobruja , Moldavija, Vlaška in Transilvanija.
 
Znana je po številnih naravnih lepotah in neokrnjeni naravi. Naravni park Retezat je najbolj divja pokrajina v tej državi. Izkušeni planinci so skorajda sami, srečujejo le medvede in gamse, povzpnejo pa se lahko na 2.511 metrov visok vrh Peleaga. Okrog in okrog je pravcati pragozd. Na tem območju je 80 ledeniških jezer. Veliko je blatnih vulkanov, zlasti v kraju Buzau. So izredno majhni, največji so visoki le okoli 5-6 metrov in niso nevarni.
Foto: Shutterstock
Foto: Shutterstock

 
Romunski trovanti so kamni posebnih oblik. Nastali so pred približno milijon leti. Vidimo jih lahko tudi v Kaliforniji. V Romuniji imajo zanje poseben rezervat,  Rezervatia Naturala Muzeul Trovantilor, odprt leta 2005.
 
Rdeče jezero se nahaja v južnih Krpatih, blizu kraja Bicaz Gorges. Nastalo je leta 1837 po podoru skal. Danes velja za zaščiteno območje z bogato floro in favno. O nastanku jezera in njegovi čudežni rdeči barvi obstaja več legend. Delta Donave je narodni park ob izlivu Donave v Črno morje. Ob treh glavnih rokavih Donave se razprostira kot izjemna močvirnata pokrajina s številnimi jezeri, trstičjem in poplavnimi gozdovi. Ima bogato rastlinstvo in živalstvo.
 
Karpati prevladujejo v središču Romunije, s 14 gorskimi območji, ki dosegajo nad 2000 m nadmorske višine, najvišja točka države je vrh Moldoveanu z 2444 metri. Obkrožajo jih moldavske in transilvanske planote ter Panonska nižina in Vlaško nižavje. Okoli 47 % območja Romunije je pokritega z naravnimi in pol naravnimi ekosistemi.
 
V Romuniji je skoraj 10.000 km2 narodnih parkov in trije biosferni rezervati. Reka Donava tvori velik del meje s Srbijo in Bolgarijo ter se steka v Črno morje, kjer tvori delto Donave, ki je druga največja in najbolje ohranjena delta v Evropi, pa tudi biosferni rezervat in je na seznamu svetovne dediščine zaradi biotske raznovrstnosti. Na 5.800 km2 delte Donave je največje neprekinjeno močvirje v Evropi in podpira 1688 različnih rastlinskih vrst.
 
Romunija ima eno največjih območij neprekinjenega gozda v Evropi, ki pokriva skoraj 27  % ozemlja. V državi je bilo ugotovljenih približno 3700 rastlinskih vrst, od katerih je do danes na seznamu 23 naravnih spomenikov, 74 izginulih, 39 ogroženih, 171 ranljivih in 1253 redkih.
 
Ima 4 letne čase. Jesen in pomlad sta deževni, poletje je vroče in suho, zime pa so mrzle, zapade veliko snega. Količina padavin je nepredvidljiva, spreminja se iz regije v regijo in iz leta v leto. Najhladnejša meseca sta januar in februar, ko se povprečne temperature gibljejo okrog -5 stopinj, zato, kdor nima rad zime, to nista meseca za obisk. Najtoplejša meseca pa sta julij in avgust, ko se temperature povzpnejo tudi prek 25 °C.

Foto: Shutterstock
Foto: Shutterstock
Zaradi svoje oddaljenosti od odprtega morja in položaja na jugovzhodnem delu evropske celine ima zmerno in celinsko podnebje. Povprečna letna temperatura na jugu je 11 °C in na severu je 8 °C. Poleti se najvišje temperature v Bukarešti dvignejo na 28 °C, temperature na 35 °C pa so precej pogoste v nižjih ležečih predelih države. Padavine so povprečne, z več kot 750 mm letno le na najvišjih zahodnih gorah, medtem ko okoli Bukarešte pade približno 600 mm. Obstaja nekaj regionalnih razlik - v zahodnih delih, kot je Banat, je podnebje blažje in ima nekaj sredozemskih vplivov, v vzhodnem delu države pa je bolj izrazito kontinentalno podnebje. Črno morje ima tudi v Dobruji vpliv na podnebje v regiji.

Najbolj primeren čas za obisk sta julij in avgust, a kdaj potovati v Romunijo je v celoti odvisno od vas. Če imate radi sneg in smučanje, bo zima zagotovo najboljša izbira. Če pa bi se radi nastavljali soncu in se kopali v Črnem morju, boste v Romunijo morali oditi poleti.
 
Skupna površina Romunije meri 238.391 km2 in ima 19,2 milijona prebivalcev, od tega jih je 81,9 % pravoslavne veroizpovedi, 6,4 % protestantske, 4,3 % rimokatoliške, ter 7,4 % neopredeljenih. Večina jih živi v mestih, nekoliko manj na podeželju. Uradni nacionalni jezik je romunski, ki ga govori približno 89 % prebivalcev, a sta v uporabi tudi madžarski in nemški. 
 
Madžarsko govori približno 7 % prebivalstva, večinoma v Transilvaniji,  nemško govorečih pa je približno 1,5 %, zlasti  v nekaterih področjih z nemškimi naselbinami iz preteklosti, kot sta Timisoara in  Brasov. Znanje tujih jezikov je relativno dobro. Mlajše generacije in poslovneži večinoma govorijo angleško, precej tudi francosko in italijansko. Starejša generacija po večini obvlada ruščino.Ob srbski meji pa lahko najdemo tudi ljudi z znanjem srbščine.
 

Valuta je novi romunski lev ali lej (RON). BDP je lansko leto 2020 na prebivalca znašal 11.219 evrov. Mednarodna oznaka je RO/ROU. Himna se imenuje »Zbudi se, Romun!«, domena .ro,  klicna številka pa se glasi +40 , medtem, ko je številka za nujno pomoč 112. Po srednje evropskem časovnem pasu so eno uro pred Slovenijo.
 
Glavno mesto je Bukarešta in predstavlja kulturno in gospodarsko središče Romunije. Mesto leži na jugovzhodu države, ob bregovih reke Dâmbovița. Nekdaj je bila znana kot citadela Dâmbovița. Po evropskih standardih ni staro mesto, zgodovinarji domnevajo, da je bila ustanovljena šele leta 1459. Metropola ima več zgodovinskih izvorov imena,  vse od imena »bucur«, ki je bil po različnih legendah princ, izobčenec, ribič, pastir ali lovec, do »bucurie«, ki pomeni veselje, srečo, do poimenovanja po Abu Karișu iz plemena Kurajš in besede »bukovie« – bukov gozd. 
 
Foto: Shutterstock
Foto: Shutterstock
Bukarešta raste tudi kot kulturno središče vizualnih, uprizoritvenih umetnosti in nočnega življenja. Bukarešto so nekoč imenovali »Pariz vzhoda«, kar je ponekod še vidno v slavolokih in avenijah, vendar je kasneje nekdanji diktator Nikolaj Ceausescu, s svojo ideologijo še bolj zaznamoval arhitekturo mesta. Palača parlamenta ali Palatul Parlamentului v Bukarešti je njegova zadnja stvaritev z več kot 1000 sobami in predstavlja največjo upravno stavbo na svetu. Kmečki muzej, muzej novejše zgodovine in muzej na odprtem, so v naravnih velikostih razstavljene hiše in pomembne zgradbe iz zgodovine. 27 metrov visok Slavolok zmage ali Arcut de Triumf je postavljen v čast romunskim vojakom v 1. svetovni vojni. Avenija zmage  velja za najlepšo ulico prestolnice.
 
Romunija je bila naseljena že v kameni dobi, saj je slovela po bogati prsti in rudah. Romuni so potomci dveh velikih antičnih ljudstev - Getodakijcev in Rimljanov. V starem veku je bilo njeno območje znano pod imenom DACIA. Med obema svetovnima vojnama se je parlamentarna Romunija preobrazila v fašistično diktaturo, ki se je v 2. svetovni vojni borila na nemški strani. 30. decembra 1947, je novo izvoljena komunistična partija ukinila kraljevino in proglasila Ljudsko republiko Rumunijo. Leta 1989 je božična revolucija zrušila Ceausescujev diktatorski sistem, enemu najhujših evropskih diktatorjev in njegovi ženi Eleni je sodilo ljudstvo.
 
Pravni red Romunije temelji na novi ustavi iz leta 1991 in nato spremenjeni leta 2003. Po političnem sistemu je parlamentarna republika. Zakonodajno oblast izvaja dvodomni parlament (zgornji dom je senat in šteje 176 članov, spodnji dom je poslanska zbornica, ki ima 412 članov). Zadnje parlamentarne volitve so bile decembra 2020. Državo vodi že drugič izvoljeni Klaus Iohannis. Je brez izvršilnih pooblastil, saj slednje opravlja predsednik vlade (trenutni Florin Citu), ki ga imenuje 26 – članski kabinet, ki ga vodi.
 
Romunija je polnopravna članica EU od prvega januarja 2007. Od leta 1867 je njena uradna valuta romunski lej,  vendar bo prevzela evro, ko bo zanj izpolnjevala zahtevane pogoje. Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v WTO, IMF in  in IBRD. Trenutno je v postopku pridružitve članstva Schenegenskemu območju. Nazadnje je Svetu EU predsedovala leta 2019.
Vir: EIU; Factiva, februar 2021
 

 
 

Več iz rubrike

Komentarji: