(Ne)sodelovanje boljše polovice v družinskem poslu

Pozitivna plat družinskega podjetja je zaposlovanje družinskih članov v podjetju. Zelo pogost pojav, ki se velikokrat razvije v perečo težavo pri družinskih podjetjih, pa je vmešavanje partnerjev oziroma partnerk v posel.
Fotografija: Navadno imajo nasledniki partnerje, ki so vpeti v podjetje. FOTO: Shutterstock
Odpri galerijo
Navadno imajo nasledniki partnerje, ki so vpeti v podjetje. FOTO: Shutterstock

Seveda gre pri prenosu družinskega podjetja tako za prenos odgovornosti kot tudi premoženja. In tukaj se zelo pogosto lahko tudi zatakne. Navadno vidimo na naših srečanjih, da imajo nasledniki partnerje, ki so vpeti v podjetje. Njihova vloga kot partnerji pri prevzemnikih družinskega podjetja in vsega premoženja je daleč od zanemarljive. Ničkolikokrat smo slišali: »To kar predlagate je vse lepo in prav, vendar se moram pogovoriti s svojim možem« ali pa »to se sliši lepo, vendar ima moja žena drugačno mnenje«.

Seveda je v igri interes. Interes, da bi kot partnerji dobili od nasledstvene situacije največ. Tu se lahko pogovarjamo o številnih negativnih plateh vmešavanja. Najbolj ključni problemi, ki jih vidimo pri netaktnem vmešavanju enega od partnerjev, ki seveda po krvni liniji ni družinski član, so naslednji:
  • Gledanje na situacijo s pretirano čustvenega vidika in ne upoštevanje vseh objektivnih faktorjev;
  • Favoriziranje lastne pozicije;
  • Premajhno strokovno znanje o tematiki prenosa;
  • Premajhno strokovno znanje o vodenju podjetja in davčno-pravnih tematikah.
FOTO: Shutterstock
FOTO: Shutterstock
​Posledice takšnega vmešavanja so najpogosteje takšne, da je eden od družinskih članov, ki je upravičen do položaja kot tudi premoženja, razpet med partnerjem in družino,  med pričakovanji primarne družine in družino, ki jo je sam/a ustvaril/a. To ustvarja zelo velik psihološki pritisk. Ker ne želi razočarati ne ene, ne druge strani, pogosto nevede notranje »žonglira« sprejemanje odločitve, ki bi bila v najboljšem interesu za podjetje.

Ta občutek nelagodja ali celo krivde, da bi eno od strani odtujil od sebe, lahko pripelje tudi do tega, da na račun omahovanja začnejo odnosi in finančni rezultati podjetja šepati. Prevzemnik se zaradi notranje napetosti dejansko več ukvarja z iskanjem vseh možnih rešitev, da bi ustregel obema »poloma« kot z dejanskim poslom. To v podjetju izjemno vpliva na delovno klimo in odnose med zaposlenimi.

Kakšna je rešitev iz takšne situacije?


Navadno zelo enostavna, vendar za razpetega naslednika/co zahtevna. Najpogosteje je potrebno naglasiti strahove, ki jih ima in se o skrbeh pogovoriti tako s partnerjem/ko kot s starši od katerih posel prevzema. Že iskren pogovor pogosto pokaže drugačno perspektivo.  Navadno je naslednike strah, da bi s svojo odločitvijo odtujili bodisi starše ali partnerja/ko.

FOTO: Shutterstock
FOTO: Shutterstock
Naslednja stvar je ta, da se naglasi tudi pomisleke, ki jih imajo starši glede predaje nasledstva. Iskreno se morajo pogovoriti z naslednico oziroma naslednikom, katere partner/ka izvaja pritisk, da to čutijo in kaj so njihovi pomisleki. Starše je velikokrat strah, da svaki in svakinje v preveliki meri vplivajo na potomce in se skrivaj želijo dokopati do vsega premoženja.

Kot zadnje, sledi pogovor ali soočenje staršev v odhajanju, naslednikov in vseh partnerjev. Na tem mestu je predvsem potrebno objasniti objektivna dejstva prevzema. Le ta so dejanska vrednost podjetja kot blagovne znamke in vseh pripadajočih premičnin in nepremičnin. Naglasiti je potrebno razliko med lastništvom in dejansko funkcijo, ki jo bo naslednik/ca opravljal/a v podjetju (ali jo že opravlja). Nato je potrebno dodati  aspekt morebitnih izplačil staršem. Le ti lahko vključujejo nagrade, rente, itd. Potrebno je naglasiti tudi davčni aspekt prenosa kot način izplačila.

Uspešna rešitev je možna le s pomočjo soočenja z objektivnimi dejstvi, ki jih trenutno diktira trg in s soočenjem najboljših scenarijev za vse strani.

FOTO: Shutterstock
FOTO: Shutterstock
Ali so pri tem lahko prizadeta čustva in razblinjena marsikdaj prevelika pričakovanja s strani partnerk oziroma partnerjev naslednika? Seveda! Vendar je to edini možen način, da se celotna situacija premakne iz mrtve točke. Predvsem pa, da se čustven pritisk razbremeni. Naredi se čustven kot predvsem dejanski  transfer odgovornosti na realno ocenjeno situacijo. Tukaj potem ni več mnenj, hotenj in nerealnih želja.

Navadno nam uspe zmodelirati stranke do te mere, da skupaj pridemo do dveh najboljših scenarijev. Po nekaj dneh ali tednih se odločijo za enega. Na ta način smo v praksi videli, da se zgodi velika razbremenitev naslednikov. Predvsem pa se prizemlji pričakovanja nedružinskih članov.
 
 

Več iz rubrike

Komentarji: