Kako med množico idej izbrati pravo

Tekom dneva se nam v glavi porajajo najrazličnejše misli. Včasih se nam utrne tudi kakšna dobra ideja. Pri sebi je zato vedno smiselno imeti beležko, kamor si jo lahko zapišemo, da nam ne uide iz spomina. Številne podjetniške zgodbe se namreč začnejo iz spontanega uvida, kako bi se dalo na nekem področju nekaj izboljšati.

Težava se dostikrat pojavi, ker ljudje ne znajo oceniti vrednost svojih idej. Zapisujejo si številne zamisli, potem pa se odločijo za realizacijo ene, ki niti ni najboljša. Na seznamu ostane tista, ki bi se lahko razvila v zgodbo o uspehu. Kako torej v množici idej prepoznati tisto pravo?
 

Larry Page in njegov algoritem iskanja, ki ga je uporabil Google

Leta 1995 je mladi računalničar na univerzi Stanford razmišljal o temi svoje doktorske disertacije. Sestavil je seznam desetih idej, ki so mu padle na pamet. Osnovno vprašanje ene izmed njih je bilo, ali bi se dalo hiperpovezave med spletnimi mesti narisati na podoben način kot akademiki navajajo svoje citate?

Ta študent je Larry Page, njegov projekt, ki se je sprva imenoval BackRub, je kasneje postal osnova za Googlov iskalni algoritem PageRank. Googlovo matično podjetje Alphabet je danes vredno več kot bilijon dolarjev.

Zaradi Page-ove ideje se je trajno spremenil način delovanja spletnih iskalnikov, sam pa je na ta račun zaslužil 100 milijard ameriških dolarjev. Povsem možno pa bi bilo, da bi v naboru idej Page izbral neko drugo, ki ne bi bila nič posebnega, ampak bi z njo zgolj uspešno zaključil doktorski študij.
 

Druga ideja je običajno najboljša

Raziskave kažejo, da imamo ljudje na splošno težave pri ocenjevanju vrednosti svojih idej. Tako pogosto ne izberemo tiste z največjim potencialom.

Profesor Justin Berg, ki predava na poslovni šoli Stanford, je izvedel raziskavo. Udeležence je prosil, naj navedejo čim več zamisli za zasnovo nove fitnes opreme ali potovalnih izkušenj. Te ideje so morali nato razvrstiti po vrstnem redu glede na to, kako dobre so se jim zdele. Skupina neodvisnih ocenjevalcev je pregledala seznam in ocenila kakovost idej.

Berg je ugotovil, da udeleženčeva prva izbira ocenjevalce običajno ni najbolj navdušila. Druga ideja na spisku je bila običajno tista, ki je požela največ odobritev.

Ugotovljeno je bilo tudi, da so udeleženci na prva mesta raje dajali ideje, ki so bile bolj konkretne in na pogled lažje izvedljive, podobne tistim, ki že obstajajo. Na ta račun so pogosto spregledali bolj abstraktne ideje, saj so menili, da niso dovolj praktične. Vendar pa bi ravno te lahko imele več potenciala.
 

Prepoznajte tudi negativne plati svojih idej

Berg je v raziskavi spoznal, da ljudje pogosto slabo presojajo svoje ideje, vendar je to možno izboljšati. Vsak, ki ocenjuje vrednost svojih idej, bi moral utemeljiti izbiro. Bolj kot o tem razmišlja, bolj bo ideja začela dobivati vsebino in do bolj realnih ugotovitev bo lahko prišel.

Rogelio Puente Díaz, profesor marketinga na Univerzi Anahuac México je za BBC dejal, da smo ljudje pri ocenjevanju svojih idej pogosto tudi preveč optimistični in se osredotočimo le na njihove pozitivne plati. Po njegovem mnenju bi moral vsak, ki ocenjuje vrednost svojih idej, resno razmisliti tudi o njihovih negativnih plateh in ovirah za realizacijo.

Laura Kornish, profesorica marketinga na univerzi Colorado Boulder, za BBC dodaja, da je ovrednotenje lastnih idej na splošno težko in nezanesljivo. Po njegovem mnenju bi bilo dobro vprašati vsaj 20 do 30 ljudi, da podajo mnenje nanje. To je lahko dober signal, če ste na pravi poti.