Mali Richard Branson je napisal »to do list« in obogatel

Vsakdo ima svoje sanje, vizije in cilje, a se včasih znajde v pasti, saj ne ve, kako uravnotežiti kreativnost z osredotočenostjo na cilje in učinkovitostjo svojega dela. Richard Branson, ustanovitelj Virgin group, ima odgovor na to. In ne le odgovor, celo dokaz.

Ključ do uspeha je seznam ali »to do list«. Branson ga piše že celo življenje in nedavno je razkril enega svojih prvih, napisanega na roke v svoj notesnik. Seznam opravil, želja ali sanj je bil napisan pred 40 leti, 6. novembra 1972. Ta razkriva ne le zanimive ambicije mladega Richarda, ampak je dokaz, da se da doseči sanje; tudi tiste največje in najbolj visokoleteče - »biti najbogatejši na svetu«.

Kako je Richard Branson rešil problem kraje v podjetju

Milijarderja ni bilo sram razkriti svoje zasebnosti, svoje intime - kar takšnimi osebni seznami prav gotovo so - in to samo zato, ker je skušal s tem razkritjem vsem na svetu pokazati in dokazati, da sanjati »gradove v oblakih« ni sramota. Če smo konkretni, je navedel učenje letenja, druženje s prijaznimi ljudmi, gradnjo hiše in tudi nekaj nejasnih ciljev, kot je »pazi name, ti čoln« ipd. Dokazal je da lahko stvari, če si jih zares želimo, tudi dosežemo. Richard Branson živi svoj »to do list« iz leta 1972. Pa gre pri tem za odločitev, nekompromisno sledenje svojim sanjam ali za afirmacijo?

Kot pravijo strokovnjaki, gre za mešanico vsega navedenega, a dejstvo je, da ko zapišete svoje cilje, ustvarite občutek resničnosti in jasnosti. Svoje ideje o ciljih tako na nek način formalizirate.

Steve Jobs se je pri vodenju sestankov držal treh ključnih pravil

Zapisati svoje cilje se zdi enostavno in hitro, saj vam to vzame zgolj minuto ali nekaj minut vašega časa. A tisto, kar je enostavno, se včasih zdi tudi nepotrebno. Fizično zapisovanje ciljev aktivira del možganov, ki je odgovoren za selekcijo potrebnih in nepotrebnih informacij, zato da se lahko osredotočite le na najpomembnejše zadeve.

Richard Branson sam zase pravi, da je zelo odločna oseba in da si ne odpusti, če ne izpelje svoje vizije in svoje ideje, a priznava, da se mu kot osebi, polni idej, v mislih v vsakem trenutku vrti milijon različnih idej. Slednje mu rahlja zbranost in osredotočenost, zato si že vse življenje piše »to do« sezname. A kot pravi Branson, to nikakor ni dovolj. Sezname je treba tudi uresničevati. »Kamorkoli grem, nosim s sabo zvezek in si zapišem skoraj vsako idejo, ki mi pride na misel. To pomaga filtrirati in dati prednost mojim (pogosto) obsežnim mislim. Nato naredim seznam majhnih in obvladljivih vsakodnevnih opravil, ki jih je treba opraviti, da svoje zamisli uresničim,« je na svojem Linkedin profilu zapisal ameriški milijarder.

Foto: Jure Eržen / Delo

Raziskave kažejo, da le 14 odstotkov ljudi dejansko postavlja svoje cilje. Ti ljudje pa so 10-krat bolj uspešni od tistih, ki si ciljev ne postavljajo.

Še en zgovoren podatek je, da so trije odstotki posameznikov, ki si cilje postavijo in jih tudi zapišejo, trikrat bolj uspešni od tistih, ki jih ne zapišejo.

Formula je torej enostavna. Da bi povečali možnosti realizacije svojih ciljev, si jih zapišite. S tem se boste dodatno motivirali, dvignili odločnost in posledično povečali verjetnost, da boste cilje dosegli.

Glede na podatke, ki smo jih pridobili na BOC inštitutu, je torej vredno poizkusiti. Pri tem je koristno slediti tudi tem napotkom Richarda Bransona:

• Osredotočajte se na eno nalogo naenkrat;
• Izdelajte si dnevno rutino in se jo držite;
• Ugotovite, kdaj, kje, kako in zakaj delate po svojih najboljših močeh, in ustvarjanje nekakšnega 'orodja za produktivnost'. To lahko vključuje seznam določenih procesov, orodij, mest, sistemov in prostorov, kjer najdete največ pozornosti in produktivnosti;
• Prizadevajte si okrepiti svoje prednosti in poskrbite, da boste sodelovali s tistimi, ki bodo razumeli vaše cilje;
• Predvsem si dovolite, da vam pomagajo tisti, ki nekatere stvari obvladajo bolje od vas;
• Poslušajte svoje mentorje.

Radovljica: Od festivala čokolade do prve butične čokoladnice

Zabavljaški milijarder daje vsem naštetim navodilom prav poseben akcent in sicer: Ne pozabite na razvoj svoje čustvene inteligence, EQ-ja. »Biti čustveno inteligenten je mnogo bolj pomembno v vseh vidikih življenja – in to vključuje posel kot imeti samo in zgolj visok IQ,« pravi Branson. 

Naredite torej eksperiment, zapišite si svoj seznam, vklopite svoje čustvene senzorje, bodite dober poslušalec, ne zanemarite svoje empatije ter skušajte razumeti svoja in druga čustva. Dobro ravnajte z ljudmi, izurite se v dobri komunikaciji in uspeh bo vaš!