Kako voditi virtualno ekipo zaposlenih

Vodja je danes kot dirigent, ki pomaga uskladiti orkester, ki ni sinhroniziran in kjer lahko vsak instrument sam zase zveni fantastično, skupaj pa precej razglašeno. Dolžnost vodij je, da poskrbimo najprej za razvoj sebe in šele nato prevzamemo vodenje ekipe in posameznikov. Najprej je treba znati voditi sebe, da se lahko podamo v vodenje drugih.
 

Kompetence in veščine za uspeh

 
V svetu, kjer je digitalizacija poenostavila in pohitrila procese delovanja, kjer smo dnevno dosegljivi na več različnih medijih, kot so denimo elektronska pošta, različne mobilne aplikacije, spletne aplikacije, kjer je tempo inoviranja in stalne transformacije izjemen, je potrebno, da kot vodja poskrbimo in smo samoiniciativni pri razvoju različnih kompetenc in veščin.
 
Vodenje ekip in organizacije danes zahteva obvladovanje strateških, digitalnih ter močnih komunikacijskih veščin, zaposlovanje in mentorstvo raznovrstnih zaposlenih. Biti moramo spretni, iznajdljivi in prilagodljivi v primeru stalnih sprememb. Raziskava, ki se je osredotočila na vprašanje - katere veščine najbolj vplivajo na uspeh vodje - in je zajela 332.860 direktorjev, podjetnikov in podrejenih, je pokazala, da so med najpomembnejšimi veščinami in kompetencami motiviranje, visoka integriteta in iskrenost, reševanje in analiziranje problemov, nagnjenost k doseganju rezultatov, močno in jasno komuniciranje, promoviranje timskega dela in razvoj medosebnih odnosov¹.
 

Motivacija prinese učinkovitejše ekipe

 
Najprej moramo razumeti pomen motivacije. Izjemno motivirana projektna skupina lahko predstavlja znatne prihranke stroškov, večjo produktivnost ekipe, boljšo kakovost dela, večje zadovoljstvo in moralo. Po drugi strani lahko pomanjkanje motivacije privede do konfliktov, nizke morale in produktivnosti, stresa in pogosto neizpolnjevanja ciljev projekta. Zato vzdušje in kultura v organizaciji, ki spodbuja, motivira, opolnomoči, velikokrat prinese odlične rezultate²:
 

• ljudje bodo imeli željo, da se pridružijo neki organizaciji in ostanejo ter rastejo v njej in z njo;
• ljudje želijo izpolniti svoje odgovornosti in opravljati dodeljene naloge;
• ljudje bodo presegli rutinsko delovanje in na svojem delovnem mestu pokazali ustvarjalnost in inovativnost.

 

Čustvena inteligenca ne pozna meja

 
S hitrim napredkom elektronskih informacijskih in komunikacijskih medijev je delo postalo veliko lažje, učinkovitejše in bolj napredno. Zato se lahko organizacije v tem globalnem konkurenčnem gospodarstvu zelo hitro prilagodijo, z ustvarjanjem globalnih, virtualnih ekip, ki sovpadajo s kulturo organizacije in so nadarjeni, spretni, vedoči in izkušeni. S primernimi kompetencami različnih članov ekipe pa se lahko hitro odzovejo ter s tem ohranijo svojo konkurenčno prednost⁶.
 
Ena od glavnih kompetenc, ki se je izkazala za ključno v zadnjem desetletju za uspešno vodenje ekip, je absolutno čustvena inteligentnost, za katero menim, da ne pozna meja.

Če imamo dobro razvito čustveno inteligentnost, lahko zelo dobro vodimo ter skrbimo, da so odnosi med različnimi člani ekipe usmerjeni v prave cilje. Ljudje smo temelj vsake organizacije in grajenja odnosov je izjemnega pomena. Z razvito čustveno inteligentnostjo pride do izraza naša percepcija in razumevanje oseb okoli nas, njihovih notranjih motivatorjev - kaj jih žene, kaj so njihove dobre lastnosti, kaj jih dela unikatne, kaj so njihovi izzivi -, saj se naš način komunikacije, poslušanja, ravnanja s posamezniki personalizira in hkrati poistoveti z njimi. Ta sposobnost je izjemnega pomena za novodobnega vodjo.
 

Novodobna organizacijska inteligenca

 
Veliko znanja, veščin, sreče, zagnanosti je potrebnih, da dosežemo svoje cilje, želje. Za marsikoga to pomeni, da postane vodja organizacije. Kaj vse je potrebno, da lahko vodimo organizacijo? Je to visok IQ, čustvena inteligenca, tehnična usposobljenost in znanje? Morda različne osebne lastnosti, povezovanje in širjenje svojega omrežja? Žal velikokrat tudi s takimi veščinami, kompetencami in lastnostnimi številni ne uspejo. Za uspešno vodenje organizacij v digitalnem svetu je potemtakem potrebno tudi drugo znanje; temu znanju pravimo organizacijska inteligentnost oziroma OQ.
 
Organizacijska inteligentnost je novodoben koncept, ki zajema pet glavnih kompetenc: pošiljanje sporočil, ki krepijo strategijo, negujejo ethos, in »strategijo akcijskih načrtov«, uporništvo od zgoraj in uprizarjanje gledaliških trenutkov.
 
Kot vodja organizacije se moramo zavedati, kaj je naša strategija, v katero smer pluje naša barka, kaj so naši cilji, vizija, misija. Zelo pomembno je tudi, da se zavedamo, kaj so vrednote naše organizacije, naš ethos, saj bomo le na ta način lahko krepili notranjo kulturo in jo razvijali v inovativno, motivacijsko, odprto kulturo.
 
Velikokrat se kot vodja znajdemo v položaju, kjer je naša glavna taktika prepričevanje in kreiranje soglasij. Organizacijska inteligenca od vodje zahteva akcijske načrte, da je vodja proaktiven in vpeljuje spremembe skupaj z vodstvom. Včasih mora biti tudi vodja upornik od zgoraj, kar pomeni, da resnično učinkoviti vodja se že zgodaj priučijo, da je treba skrbno izbirati bitke ter targetirati samo pomembne izzive, za katere vemo, da jih lahko pretvorimo v hitre zmage. To ponavadi zahteva dve spretnosti:
 

• prva je sposobnost natančne ocene stopnje izziva, ki jo bo izbral določen postopek. Po večini tukaj EQ podpira OQ;
• druga spretnost je zrelost, da se ne lotimo nepomembnih vprašanj.

 
Zadnja kompetenca se osredotoča na uprizarjanje gledaliških trenutkov. Ti trenutki so in morajo biti močan del orodja za komuniciranje in krepitev ethosa oziroma notranje kulture organizacije. Zajemajo tri pomembne značilnosti, kot denimo, da imajo jasno sporočilo, so nenavadni in nepričakovani in so stroškovno učinkoviti ter jih je preprosto izvesti³.
 
Zato se morajo vodje osredotočati na razvoj čustvene inteligentnosti, organizacijske inteligentnosti in poskrbeti, da vodenju globalnih, virtualnih ekip nudi veliko stalnega in nadaljnjega razvoja. Globalne, visoko zmogljive, virtualne ekipe so naša prihodnost.
 
________________
Viri:

1. Zenger, J., in Folkman, J. (2014, July). The Skills Leaders Need at Every Level,
2. Verma, K. V. (1996). The Human Aspects of Project Management: Human Resource Skills for the Project Manager. PMI, volume two, pp. 1-268.
3. Yip, G., in Philips, N. (2020, June). Good Leadership Hinges on “Organizational Intelligence”,
4. Mortensen, M., in Hadley, C. N. (20202, May). How to Prepare Your Virtual Teams for the Long Haul, .