Fenomen presežnega uma ali misli mi ne pustijo spati

Le kdo bi si mislil, da inteligentni ljudje trpijo in so nesrečni? Vendar so. Predvsem tisti, ki imajo zelo izostrene čute in izjemno budno zavest. Takšnim ne uide nobena podrobnost, zato mnogi trpijo, ker premlevajo vse videno in doživeto do zadnjega detajla. Trpijo torej, ker preveč razmišljajo. Ponoči jim možgani ne dajo miru. Borijo se s prevelikim številom dvomov, vprašanj, idej ipd.

Fenomen presežnega uma

Danes se že ve, da bogastvo ni v posedovanju materialnih stvari, ampak v notranjem miru in zadovoljstvu. To je največje bogastvo. A za to prijetno stanje mora biti izpolnjenih veliko pogojev. Na žalost pa prelet dogajanja okoli nas ne kaže ravno podobe idiličnega sveta, v katerem bi mirno in udobno živeli. Niti najpremožnejši Zemljani si ne morejo zagotoviti tega luksuza. Mnogi se v iskanju svetega grala - sreče in notranjega miru - zatekajo k psihoterapevtom, iščejo navdih v knjigah in izvajajo tehnike afirmacije, sproščanja in še kaj. A notranjega miru ni. Nekateri s težavo nosijo »breme« svojega bogastva, drugi se bojijo odgovornosti, tretji so otopeli od prevelikih privilegijev. A številni ljudje, predvsem tisti, ki imajo visok inteligenčni kvocient in visoko stopnjo senzibilnosti ter empatije, se soočajo s fenomenom t.i. umskega presežka.

Zanimanje za nekatere poklice precej upadlo

Med idealom in obupom

Mnogi ljudje zabredejo pod pritiskom (pre)dinamičnih okoliščin v pretirano razmišljanje ali v »overthinking«. Gre za hiperobčutljivost in razvejan način razmišljanja, ki lahko okrne kakovost človekovega življenja, ni pa to nujno. »Umski presežek« lahko posameznik izkoristi sebi v prid, čeravno bi se vsak s tem fenomenom rad vsaj malo oddahnil, odklopil. Pretirano razmišljanje človeku namreč ne pusti mirno spati, povzroča odtujenost, nizko samopodobo, depresijo, nenehno utrujenost, otopelost, občutek negotovosti, doživljanje nizke samopodobe ipd. Ljudem, ki v nedogled premlevajo vse o vsem, misli brez predaha dobesedno brenčijo. Resnično si želijo, da bi svoje misli ugasnili kot z gumbom za izklop zvoka.

Foto: Petra Kovič

• Preveč razmišljam;
• Bližnji mi pravijo, da sem zapletena oseba in postavljam preveč vprašanj;
• Moji možgani delajo brez prestanka. Možgane si želim poslati na pašo;
• Zdi se mi, da prihajam z drugega planeta;
• Nihče me ne razume.

Ljudje, ki jih »muči« pretirano razmišljanje, so kot nitroglicerinske bombe. Ob najmanjšem dotiku eksplodirajo zaradi jeze ali frustracije, predvsem pa zaradi žalosti. Običajno so to pretirano inteligentni ljudje, ki nihajo med idealizmom, celo naivnostjo in obupom.

Nova knjiga »Kako razmišljati manj«

Kje tičijo razlogi za fenomen »presežnega uma«, kako to možgansko dejavnost ukrotiti in jo celo izkoristiti sebi v prid, lepo opiše psihoterapevtka, avtorica uspešnic in predavateljica komunikacije in osebnostne rasti Christel Petitcollin v novi knjigi, ki jo je izdala založba Učila, »Kako razmišljati manj«.

Nepremičnine: Kako jih kupiti za čim manj in prodati za čim več?

Knjigo »Kako razmišljati manj« je prevedla Špela Žakelj, uredila pa Petra Brezinščak, ki je knjigo pospremila z naslednjimi besedami: »Če preveč razmišljate, verjetno spadate v kategorijo ustvarjalnih, intuitivnih in učinkovitih ljudi, ki imajo bolje razvito desno možgansko poloblo in so pogosto pametnejši od povprečja, čeprav si tega nočejo priznati. Knjiga vas bo naučila, kako si lahko povečate samozavest in vzdržujete dobre medosebne odnose. Ugotovili boste, da so vaši možgani, ki preveč razmišljajo, pravi zaklad, ne pa vir tesnobe.«

S pomočjo branja te knjige bo vsakdo zaživel s polnimi pljuči in z zavedanjem, da je edinstven in popoln v svoji nepopolnosti, kot vsako živo bitje, le da s to prednostjo, da v njem vrvijo ideje, navdušenje in ljubezen. Torej, življenje je lepo. Mar ne?

Najdražja mesta na svetu v letu 2021