Svet kapitala: Kam z vsemi mrtvimi, ko nam primanjkuje prostora še za žive?

Prostorsko stisko na pokopališčih nekateri želijo rešiti s plavajočim pokopališčem, drugim je bližje ideja o navpičnih pokopališčih, celo digitalnih pokopališčih.
Fotografija: Že jutri skupaj s časnikom Delo dobite tudi aktualno številko poslovnega tednika Svet kapitala. Foto: A. S. H.
Odpri galerijo
Že jutri skupaj s časnikom Delo dobite tudi aktualno številko poslovnega tednika Svet kapitala. Foto: A. S. H.

V Hongkongu želijo prostorsko stisko na pokopališčih rešiti s plavajočim pokopališčem, vedno večjo pozornost širom sveta pa dobivajo navpična pokopališča. Ta imajo več nadstropij namenjenih krstam, ki so razporejene na policah ali v predalih. Z razvojem novih tehnologij se pojavljajo tudi zamisli o digitalnih pokopališčih, kjer mesta mrtvih niso več ločena od mesta živih, pač pa so njihova razširitev, piše Simona Drevenšek v aktualni številki Sveta kapitala, ki ga že jutri dobite skupaj s časnikom Delo.

Klemen Košir je tokrat pod drobnogled vzel projekt, ki si je letos zaslužil Nobelovo nagrado za ekonomijo in bo skušal pomagati revnim. Res je, tokrat ni zmagal kakšen izjemno ekonometrični teoretični model, ki bi dokazoval skrito zakonitost nekega ekonomskega gibanja, pač pa predvsem empirični pristop k reševanju točno določene težave - revščine. Preverjanje na terenu je bistveno, so prepričani letošnji dobitniki, ki so prav med ljudmi ugotovili tudi, da zelo revni ljudje prihodke usmerjajo predvsem v stvari, ki preganjajo dolgčas. Kam jih usmerjate vi?

Če ne bi imeli cepiv in antibiotikov, ne bi imeli težav z okoljem, je v pogovoru s Pijo Kapitanovič povedal profesor Dominique Turcq, med drugim tudi ustanovitelj in predsednik raziskovalnega in posvetovalnega centra, ki je namenjen razumevanju posledic sprememb zaradi tehnoloških in socioloških dejavnikov. »Digitalizacija je danes kot elektrika. Postaja normalna, tako kot je normalna elektrika. Morali se bomo začeti ozirati za tistim, kar ni normalno.«

Ob koncu rožnatega meseca, meseca boja proti raku dojk, ko se na prsih pojavlja rožnata pentlja, simbol zavedanja, da je rak dojke pogosta bolezen z visoko stopnjo uspešnosti zdravljenja in da je treba o tem govoriti, tudi v smislu, da se bolnice, ki se po ozdravitvi vrnejo na delovno mesto, ne ožigosa s pomilovanjem, pač pa, da dobijo priložnost, da se ponovno vključijo v delovni proces. Milka Bizovičar se je o zakoreninjenih prepričanjih, ki bi jih marsikje morali spremeniti, pogovarjala z upokojeno klinično psihologinjo Vesno Radojnić Miholič.

In druge zgodbe. ǀ Ker vam privoščimo dobro branje. ǀ Svet kapitala.

Več iz rubrike