Biti zraven ni dovolj. Šteje to, kar daš od sebe.

Kaj je ključna lastnost slovenskega gospodarstva? Je majhno in izrazito usmerjeno v izvoz. Na njegovo kondicijo pomembno vplivajo posli, ki jih naša podjetja sklepajo z največjim evropskim gospodarstvom, Nemčijo. In če vemo, da je ta z drugim zaporednim trimesečnim krčenjem ekonomije pred dnevi zašla v tehnično recesijo, potem je naslednje vprašanje, kako naj se na to odzovejo slovenska podjetja. Zlasti mala in srednje velika, ki velik del svojih naročil izpolnjujejo ravno za nemške partnerje, ne samo v avtomobilski industriji, ampak tudi v strojni, industriji plastike, mehaniki, farmaciji …

Znan rek pravi, da če gre dobro svetovnemu gospodarstvu, gre dobro tudi Nemčiji. V prevodu: Nemčija posluje (skoraj) z vsemi deli sveta, zdravje njenega gospodarstva pa je zrcalo vsega, kar se dogaja na svetovnih trgih. Na tej točki se spet lahko vrnemo k Sloveniji, ki jo dogajanje v svetovnem gospodarstvu, čeprav z nekaterimi državami ne posluje ali te ne predstavljajo pomembnega deleža v strukturi njenega izvoza, še kako zadeva. Prek poslovanja z Nemčijo.

Ne več brez poznavanja makroekonomije in geopolitike

To so osnovni uvidi v razmere na mednarodnih trgih, kot jih daje makroekonomija. A kaj, ko jih praksi le redka podjetja upoštevajo pri snovanju izvozne strategije. Veliko gospodarstvenikov se vede, kakor da svetovna ekonomija in politika nanje nimata prav nobenega vpliva. Vse, kar pripravijo, so marketinški načrti – kot da bi bil marketing edina funkcija v podjetju. Da ne bo pomote, marketing je zelo pomemben. A tudi najboljša promocija ne prinese uspeha, če je ne spremlja, denimo, obvladovanje denarnega toka. Politični pretresi lahko tudi najbolj perspektivne projekte spremenijo v izgubo. Podjetja, ki so samo podizvajalci v globalnih verigah vrednosti, se lahko hitro znajdejo brez naročil – tista, ki denimo sodelujejo pri razvoju, pa bodo nizkocenovni tekmeci veliko težje izrinili.


Skratka, tudi če se nekateri pre­tvarjajo, da zanje makroekonomija in geopolitika nimata vpliva, to še ne pomeni, da na koncu ne bodo občutili njunih posledic. Zato je nujno, da se izvozniki pri sprem­ljanju tujih trgov ne osredotočijo samo na lastnosti tujih potroš­nikov. Še kako pomembno je, da dobro razumejo tudi makro­ekonomske silnice, geopolitična razmerja in varnostna vprašanja, ki se v danem trenutku pojavljajo. Svet je namreč danes mnogo bolj kompleksen, kot smo ga bili vajeni v preteklosti. Na prizorišče vstopajo novi igralci. Z navedbo »novi« imamo v mislih več vidikov: teritorialnega, industrijskega/panožnega, korporativno-podjetniškega in tudi državnega. Lep primer je današnje dogajanje na Zahodnem Balkanu, kjer v interesni prostor, ki so ga nekoč v celoti obvladovale EU in ZDA, nogo med vrata postopno potiskata kitajski in ruski kapital.

Podjetja, ki te igre svetovnih velesil ignorirajo, ki pozabljajo, da je mednarodni prostor večplasten, se izpostavljajo večjim tveganjem, kot bi bilo treba. Zato uspešna podjetja širijo obseg različnih vidikov, ki jih upoštevajo pri poslovnem načrtovanju. Svet niso samo finance ali marketing. Tudi makroekonomija in geopolitika igrata svojo vlogo. In samo podjetja, ki ta tveganja razumejo, lahko uspešno iščejo poslovne priložnosti.

Je iphone kitajski ali ameriški?

Žal je tudi med politiki pogosto razširjena zmota, da je mednarod­na trgovina stvar dvostranskih dogovorov – med državo izvoznico in državo uvoznico. V resnici velika večina izdelkov na trgu nastaja z udeležbo različnih držav – pa če gre za materiale, komponente, licence, znanje, proizvodne stroje. Veriga dodane vrednosti ima številne člene in v času globalizacije pač ni nič nenavadnega, če so ti členi porazdeljeni po vseh koncih zemeljske oble.

Globalne verige vrednosti lahko opišemo tudi drugače: z besedami, da se v vsakem izdelku zrcali prispevek »celotnega sveta«, saj vendar živimo v globaliziranem svetu, kar pomeni, da lahko popolnoma enako majico kupite v trgovini v središču Toronta in v nakupovalnem središču v ljubljanskem BTC. Ameriški predsednik Donald Trump se je v treh letih vladanja izkazal kot vladar velesile, ki ima rad svoj prav, kar pokaže s tem, da je njegova beseda zadnja. Tudi trgovinsko vojno s Kitajsko bi lahko označili za javno demonstracijo te njegove lastnosti.


Preplet prispevka posameznih gos­podarskih deležnikov, ki se zrcali v globalnih verigah vrednosti, je lepo viden pri ameriškem tehnološkem paradnem konju – iphonu. Izdelan je na Kitajskem. Toda: so res Kitajci tisti, od katerih je odvisno, ali bodo zaradi najbolj slavnega telefona na svetu množice potrošnikov še naprej nestrpno čakale pred Applovimi trgovinami? Sestavljajo ga resda na Kitajskem, toda prebojna tehnologija in znanje, ki mu dajeta glavno substanco, nastajata drugod, v tehnološko najbolj razvitih državah, kot so ZDA in Japonska. Ni torej pomembno zgolj, da si zraven v globalnih verigah. Pomembno je predvsem, s čim in kako ter s kako močno dodano vrednostjo si prisoten. V zadnjem desetletju in pol ekonomske metode omogočajo zelo jasno merjenje in vrednotenje tega, kje je nekaj narejeno in kakšen je prispevek posameznih sodelujočih pri ustvarjanju dodane vrednosti. Zato so lahko sporočila makroekonomije oziroma politične ekonomije zelo koristna v vsakodnevnem poslovnem načrtovanju.

Slovenski podjetniki že pred dobrim stoletjem poslovali globalno

Ker govorimo o izvozu in Sloveniji kot izvoznem gospodarstvu, je na tem mestu primerno omeniti tudi zgodovinski vidik. Globalizacija ni nekaj, kar bi nastalo šele v devetdesetih letih 20. stoletja. Svet je izkusil prvo dobo globalizacije že ob koncu 19. stoletja, dokler je ni nasilno končala prva svetovna vojna. Zgodovinske knjige in podatki, ki smo jih zbrali na Inštitutu za strateške rešitve, pripovedujejo, da smo imeli na našem ozemlju že pod cesarjem Francem Jožefom podjetnike, ki jim je uspelo ustvarjati izdelke z izjemno visoko dodano vrednostjo in jih prodajati na svetovnih trgih najbolj zahtevnim potrošnikom. Ti ljudje so z območja današnje Slovenije obvladovali globalne verige. V obdobju bistveno šibkejših komunikacijskih kanalov in v težjih, izjemno napetih časih, ko so tleli svetovni konflikti, je podjetnim posameznikom s Slovenskega s premišljenim nastopanjem v tujini in organiziranjem globalnih verig vrednosti uspelo ustvarjati trg za svoje izdelke in storitve.

Slovenska poslovna zgodovina skriva zares izjemne epizode. Zdaj je povsem pozabljeno, da je bila od 80. let 19. stoletja vse do razpada habsburške monarhije Ljubljana edino mesto v srednji Evropi, kjer je bila naprodaj legalna medicinska konoplja. Ugledni lekarnar Ubald pl. Trnkóczy je svoje »cigarete« po pošti dostavljal na vse konce monarhije, saj je imel koncesijo kranjske deželne vlade. Slovenija je torej nekoč imela regulatorni režim, ki je inovacije podpiral – podjetniki pa so znali te lokalne regulatorne spodbude izkoristiti v mednarodni tekmi. A ni nujno, da je slovensko gospodarstvo te prednosti izgubilo za zmeraj – ko se jih enkrat spomnimo, so nam lahko podjetni predniki v navdih.

Tri lastnosti, ki razbijajo mit, da mali ne morejo dohiteti velikih

V današnjem svetu sta za globalne verige vrednosti značilna dva vidika: te verige so med seboj izjemno prepletene in so mednarodne. Pomembno za podjetja ni zgolj to, da so v njih udeležena, to je le nujni pogoj. Ključno je, kje v teh verigah so. Bistveno je, da so vključena v razvoj in aktivno vpeta v korake, kjer nastaja največji del dodane vrednosti. Ob tem pa je seveda pomembno tudi grajenje blagovnih znamk s promocijo in marketinškimi aktivnostmi. Izgovore, ki jih pogosto slišimo, češ, slovensko gospodarstvo je majhno in zato igra v drugi ligi, lahko mirne duše preslišimo. Dejstvo je, da v mednarodnem tekmovalnem okolju zmagujejo podjetja s tremi lastnostmi, ki se pojavljajo skupaj: ambicija, disciplina, kreativnost. S temi odlikami res ne igra nobene vloge, ali prihajajo iz majhne ali velike države.