Rekord pri inflaciji imajo umetna gnojila

Cene umetnih gnojil so se v zadnjem letu dni zvišale kar za 2,7-krat in nič ne kaže, da bodo kmalu nižje.
Fotografija: Umetno gnojilo
Odpri galerijo
Umetno gnojilo

V času, ko se praktično skoraj vse draži in je inflacija na letni ravni dosegla 11 odstotkov, se zdi, da je bil cenovni poskok največji pri gorivih in energentih, dražjih za dobro tretjino in več. A to ne drži, v zadnjem letu so se statistično najbolj zvišale cene gnojil in sredstev za izboljšavo tal, ki so kar 2,7-krat višje kot pred letom dni, izhaja iz najnovejših podatkov Sursa.

Cene gnojil so se tako za slovenske proizvajalce na letni ravni še precej bolj podražile kot energija in maziva (za 35,2 odstotka) ter krmila (za 33,1 odstotka), posledice pa že čutimo v višjih cenah hrane. Letos rekordno draga dušična, fosforjeva in kalijeva mineralna gnojila so sicer pomembno sredstvo za izboljšanje in povečanje kmetijske proizvodnje hrane, njihova cenovna gibanja pa imajo svoje vzroke in posledice. Eden ključnih vzrokov je seveda ruska invazija na Ukrajino, ki je okrnila proizvodnjo in pretrgala tudi trgovinske tokove s tremi proizvajalkami, Rusijo, Ukrajino in Belorusijo. S tem se je znatno zmanjšala ponudba in povzročila neravnovesje na trgu. Rusija je bila lani največja svetovna izvoznica gnojil, z več kot 12-odstotnim deležem na svetovnem trgu, hkrati pa je bila s četrtinskim deležem tudi pomembna dobaviteljica gnojil tudi za Slovenijo. Dodatne motnje je na trgu povzročila tudi odločitev Kitajske, sicer daleč največje svetovne proizvajalke, da zaradi zaščite lastnega kmetijstva začasno zamrzne izvoz gnojil.

Povpraševanje se veča, proizvodnja je draga

image_alt
Rešimo prst, da bomo rešili življenje

A na drugi strani se je globalno povpraševanje po gnojilih krepko povečalo, saj so glavne porabnice (Kitajska, ZDA, Brazilija, Indija in tako dalje) po pandemiji povečale proizvodnjo nekaterih strateških poljščin, zlasti soje, ki je zelo potratna, kar zadeva gnojila. Ob tem pa so se krepko zvišali tudi proizvodni stroški, saj gre za energetsko dokaj zahtevno panogo, ki je precej odvisna od cene plina, premoga in drugih energentov. To še posebno velja za dušična gnojila, pri katerih je naravni plin ena pomembnih sestavin. Dodatno so se v zadnjih mesecih zaradi dražje energije precej podražili tudi ladijski in drugi mednarodni prevozi gnojil. Splet teh dejavnikov je povzročil strmo zvišanje cen, ki je povečalo stroške kmetijske proizvodnje in posledično precej pripomoglo k prav tako rekordnim podražitvam pridelkov in hrane.

Cene gnojil zasoljene že lani

Cene gnojil so bile sicer precej zasoljene že lani, torej še pred rusko invazijo, analitiki pa napovedujejo, da bodo verjetno ostale visoke še kar nekaj časa. Zaradi želja držav po samopreskrbi, drage hrane, posledic suše in manjše kmetijske proizvodnje bo povpraševanje po dušičnih, fosfornih in kalijevih gnojilih ostalo na rekordnih ravneh. Dodatno lahko k dolgotrajno višjim cenam gnojil pripomorejo še draga energija, pomanjkanje zemeljskega plina in nadaljevanje ekonomskih sankcij proti Rusiji in Belorusiji, zlasti kar zadeva uvoz pepelike, kalijeve soli, ki je ena ključnih sestavin gnojil. Rusija sicer svoja gnojila lahko brez težav proda drugje, zlasti v Indiji in Braziliji, ki sta v svetovnem merilu največji uvoznici.

Preberite še:

Več iz rubrike

Komentarji: