Ženske postajajo »enakopravne« pri uživanju drog

Te dni (od 23. do 26. junija) poteka v Ženevi mednarodni kongres o jetrih 2021 - zaradi globalnih zdravstvenih razmer popolnoma digitalno. Ena od tem kongresov in hepatologov na splošno je virusni hepatitis C, potencialno nevarno vnetje jeter, ki lahko privede do ciroze in raka jeter. Zdaj obstajajo učinkovita zdravila za hepatitis C, ki virus (HCV) praktično eliminirajo iz telesa okužene osebe. Ta virus se prenaša večinoma po krvi, zato je veliko ljudi, okuženih s HCV, odvisnikov od mamil, ki  mamila jemljejo intravensko.
 
Na svetu jih je veliko, piše v najnovejšem letnem svetovnem poročilu o drogah World Drug Report 2021, ki ga je v četrtek, 24. junija, objavil UNODC, Urad ZN za mamila in kriminal s sedežem na Dunaju. Ena od ugotovitev poročila je, da si več kot 11 milijonov ljudi na svetu vbrizgava droge - od teh je vsak drugi pozitiven na HCV. Znano je, da se virus HIV, ki povzroča AIDS, pogosto prenaša tudi na ta način.
 
Hepatitis C in AIDS nista edini bolezni in tegobe, ki se razvijejo pri odvisnikih, opozarja Ghada Waly, izvršna direktorica UNODC. Del proizvodnje, distribucije in uživanja drog je zakonit, predvsem opioidi, ki se uporabljajo v medicini, za zdravljenje bolečin. Kljub trudu uslužbencev organov pregona po vsem svetu, pa se ogromno denarja obrača v ilegalni proizvodnji in prodaji mamil.
 
Ocenjuje se, da je bilo lani na svetu približno 275 milijonov ljudi, ki so uživali mamila, kar je dobra petina (22 odstotkov) več kot leta 2010. UNODC napoveduje, da bo povpraševanje v tem desetletju še naraščalo, in da bo leta 2030 na svetu 11 odstotkov več odvisnikov od mamil, kar pomeni okoli 300 milijonov. Strokovnjaki UN verjamejo, da bodo največji porast potrošnje, kar 43-odstoten, zabeležili v Afriki, in sicer zaradi demografskih trendov, velikega in vedno večjega števila mladih.
 
Na veliko povpraševanje po prepovedanih mamilih v Afriki vpliva tudi dejstvo, da je premalo legalnih zdravil za paciente, ki bi jih resnično potrebovali. Številke so tu neverjetne: v številnih zahodnoafriških in srednjeafriških državah javni zdravstveni sistemi zagotavljajo štiri odmerke zdravil proti bolečinam na milijon prebivalcev; v Severni Ameriki, torej v ZDA in Kanadi, takšna zdravila sprejema, tudi na milijon prebivalcev, kar 32.000 bolnikov, kar pomeni 8000-krat več!
 
Ocenjujejo, da se bo v gospodarsko srednje razvitih državah sveta povpraševanje po mamilih do leta 2030 povečalo za približno 10 odstotkov, v industrijsko najbolj razvitih državah pa bo upadlo za en odstotek. Poleg tega je danes zaradi razširjene spletne prodaje lažje kot kdaj koli prej nabaviti mamila. Waly opozarja, da so lani le na nekaj pomembnejših trgih mamil na darknetu, temni plati interneta, obrnili 315 milijonov ameriških dolarjev. Pandemija covida-19 je še pospešila rast brezkontaktne prodaje, kjer se prodajalec in kupec sploh ne srečata niti ne poznata identitete drugega.
 
Svetovno povpraševanje po mamilih neustavljivo narašča tudi zato, ker se v mnogih državah delež žensk med odvisniki od mamil povečuje. Globalno gledano moški še vedno predstavljajo levji delež odvisnikov; ocene govorijo o dvotretjinskem deležu. Ženske so večina potrošnic le nekaterih drog, na primer pomirjeval.
 
V gospodarsko razvitih zahodnih državah se ženske v skupni porabi mamil hitro približujejo moškim. V ZDA je bilo denimo leta 2010 na vsakih 100 moških odvisnikov od drog, 69 žensk; do leta 2019 so ženske dosegle raven 77 odstotkov moških. Zanimivo je, da je v ZDA, v demografskem segmentu oseb starih med 12 in 19 let, v zadnjem času več žensk kot moških, ki konzumirajo mamila. Zelo podoben trend kažejo raziskave številnih evropskih držav, ki se izvajajo od leta 1995.
 
Znanstvene raziskave o ženskah, ki uporabljajo narkotike, poročajo o zanimivem pojavu, imenovanem teleskopiranje (ang. telescoping): ženske so - vsaj do nedavnega - začenjale uporabljati droge v povprečju pozneje kot moški, toda tiste, ki pridejo v ta krog hitrejše povečujejo konzumiranje in v krajšem času doživijo zdravstvene in druge težave povezane z mamili.
 
Tudi urbanizacija spodbuja povpraševanje po mamilih. Od leta 2007 po ocenah ZN prvič v človeški zgodovini živi več ljudi v mestih kot v vaseh in manjših naseljih. Že samo dejstvo, da nekdo živi v mestu, ne pomeni nujno, da bo zaradi tega razvil apetit po mamilih, a nekateri negativni vidiki urbanizacije zagotovo olajšajo trženje mamil v velemestnih slumih, med revnimi, brezposelnimi, ljudmi brez zdravstvenega zavarovanja, mladimi ki ne hodijo redno v šolo itd. Ne nazadnje je v mestih zelo razvita ponudba nočnega življenja, okolja, v katerem se narkotiki zagotovo konzumirajo bolj kot kjer koli drugje. Raziskave iz Kolumbije in Mehike kažejo, da je relativna poraba mamil pri analizi enakega števila prebivalcev kar 60 odstotkov večja v večjih mestih kot v vaseh.