Z osveščanjem in promocijo do večje lokalne samooskrbe

Za zvišanje stopnje prehranske samooskrbe v Sloveniji je po ugotovitvah sodelujočih v projektu Jem drugače, jem domače! nujno okrepiti sodelovanje med ponudniki, obenem pa tudi promocijo in osveščanje o pomenu lokalno pridelane hrane v javnosti. S tem se je na današnji okrogli mizi v Kamnici pri Mariboru strinjala tudi ministrica Aleksandra Pivec.

»Eden naših najpomembnejših izzivov za prihodnje obdobje je povečanje deleža samooskrbe. Tu imamo še veliko prostora,« je ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano povedala na zaključnem dogodku projekta Jem drugače, jem domače!, ki je po njenih besedah eden od primerov dobrih praks na tem področju.

V projektu, vrednem 75.000 evrov, so se povezale lokalne akcijske skupine (LAS), ki pokrivajo občine od Kungote na severni meji Slovenije prek Maribora in Ptuja do Podčetrtka in Kozjega na Kozjanskem. Zanj so dobile odobrena sredstva Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

V letu trajanja projekta so po besedah Klavdije Gornik iz LAS Lastovica izvedli 52 delavnic za otroke in 12 delavnic za starše v 31 vrtcih in osnovnih šolah. Vanje je bilo vključenih 730 otrok in 140 staršev. Skupno 50 lokalnim pridelovalcem in predelovalcem hrane pa so nudili usposabljanja v obliki 15 izobraževalnih modulov, med drugim na področju celostne grafične podobe, trženja, promocije in javnega nastopanja. Izdelali so enoten promocijski material, vzpostavili spletni katalog ponudnikov ter organizirali skupne nastope na tržnicah in drugih dogodkih.

Igor Modic

Posebnost teh izobraževanj je bil individualen pristop do vsakega kmetovalca. Pridelovalki sadja in zelenjave Erni Skok so na primer pomagali prenoviti prodajni prostor na kmetiji in ponovno navezati stik z nekaterimi javnimi ustanovami. »Odprle so se nam poti do določenih ustanov, do katerih kot posameznik težko prideš,« je dodal čebelar Marko Cesar.

»Pridelovalci smo bolj ali manj sami za vse, naša ekipa ponavadi ni velika, zato je takšna pomoč zelo dobrodošla,« je povedal Peter Hecl s kmetije Fingušt - Hecl, kjer so razvili tudi dva nova izdelka - sadno-beljakovinski jogurt in mehki sir.

Predsednica vodilnega partnerja Toti LAS Janja Viher si želi takšnega sodelovanja tudi v prihodnje, od države pa pričakuje, da bo lokalnim ponudnikom hrane omogočila enakopraven nastop na trgu. »Lokalno je tisto, kar nas povezuje in dela zdrave,« je poudarila.

Ministrica Pivčeva je napovedala okrepljena prizadevanja za odpravo administrativnih ovir na tem področju in nadaljnje promocijske aktivnosti, ki pa morajo biti po njenih ocenah bolj ciljno naravnane kot doslej. V prihodnji finančni perspektivi EU bo po njenih besedah eden od poudarkov na soočanju s podnebnimi spremembami, zato bo možno pridobiti sredstva za vlaganja v namakalne sisteme, protitočno obrambo in drugo takšno kmetijsko opremo.

Z naslova razvoja podeželja se v letih 2021 - 2027 napoveduje nižanje sredstev, a je ministrica zagotovila prizadevanja, da bi bil izpad čim manjši. »Znižanje je neizbežno. A 15 odstotkov je preveliko, zato se na vseh pogajanjih na evropski ravni upiramo proti temu,« je dejala. »Če že toliko govorimo o varnosti, je treba razmišljati tudi o prehranski varnosti,« je opozorila.