Vsakdanje navade uspešnih ljudi: Danica Purg

Je avtorica številnih knjig in člankov ter dobitnica več laskavih naslovov. Prejela je zlati red za zasluge Republike Slovenije, priznanje za življenjsko delo na področju menedžmenta, naslov dekanja leta, pred kratkim tudi nagrado Roberta L. Dilwortha za uspehe na področju mednarodnega poslovnega izobraževanja. Kot izvrstna poznavalka svetovne geopolitične situacije je leta 2004 sodelovala pri ustanovitvi Foruma 21, društvo za gospodarska, razvojna, socialna, kulturna in etična vprašanja, ki šteje kar 287 članov iz vse Slovenije.

VPRAŠALNIK

Kdaj zjutraj vstajate?

Med šesto in sedmo uro.

Kakšni so vaši jutranji rituali in kaj zajtrkujete?

Ime imam po zvezdi Danici in jutra so moja. To je najlepši del mojega dne, saj še ni stresa in časovnih pritiskov. Vstajam zgodaj, malo potelovadim, berem pisma, ki so prispela ponoči, in pokličem svojo najboljšo prijateljico, da poklepetava. Ob sedmih poslušam radijska poročila. Nato si pripravim lep, bogat zajtrk: svež sok, kruh s pečeno banano z jajcem ali brez ali müsli in kavo z mlekom ali čaj, kakor kdaj.

Kako se začne vaš delovni dan?

Moj delovni dan se začenja na različnih koncih, pogosto na prvem jutranjem letalu ali na poslovnem zajtrku ali v šoli na Bledu. Vsak je popolnoma drugačen, ker so vedno drugi dogodki in zahteve.

Kdaj greste zvečer spat in kaj je zadnje, kar naredite pred spanjem?

Med pol polnočjo in polnočjo. Pred spanjem gledam Odmeve, prispevke o kulturi, preberem časopise, popijem čaj z medom. Pogosto zvečer opravim tudi osebne telefonske klice ali odgovorim na osebno elektronsko pošto ali službeno, če je kaj nujnega.

Kaj berete in kaj poslušate?

Poleg stotine dokumentov in pisem, berem časopise, poslušam radio, intervjuje, novice in glasbo. Na letalih in dopustih imam čas še za druge vrste branja.

Kakšni so vaši hobiji?

Moji hobiji so povezani z umetnostjo: z možem rada obiskujeva umetniške galerije, razstave, poleg tega sva tudi sama zbiratelja umetniških del. Rada pregledujem in berem knjige o umetnosti. Če imam čas, tudi kaj dobrega skuham, še raje pa spečem. Najraje delam čokoladni kipnik »zamorec v srajci«.

Kako poslovno idejo razviti v projekt in kaj vse zahteva uspešna implementacija?

IEDC – Poslovna šola Bled je moj tridesetletni projekt, CEEMAN – Mednarodno združenje za razvoj managementa pa petindvajsetletni projekt. K temu sem dodala nove izzive: posodobitev razvoja menedžmenta in voditeljstva, ustanovitev inštituta za trajnostni razvoj in etiko v rastočih družbah, razvoj novih programov ter v zadnjem času krepitev sodelovanja s kitajskimi partnerji. Za uspešno implementacijo so potrebni zdravje, energija, komunikacijske spretnosti, odprtost do drugih kultur (brez predsodkov) in sposobnost upravljanja s časom oziroma prepoznavanje prioritet. Predvsem pa popolna zavzetost za projekt, v katerega moraš stoodstotno verjeti.

Na katere slovenske menedžerje, ki so se izobraževali pri vas, ste najbolj ponosni?

Na naši šoli se je izobrazilo 83.000 ljudi iz 85 držav, na daljših in krajših seminarjih. Med njimi več tisoč Slovenk in Slovencev ter tudi drugih, ki delajo v Sloveniji. Če vzamemo samo tiste, ki so vodilni v svojih podjetjih in so pri nas končali magistrski podiplomski študij, mi pridejo na misel naslednji (po abecednem redu): Toni Balažič, Zvonko Bogdanovski, Blaž Brodnjak, Violeta Bulc, Tanja Fajon, Domagoj Gorički, Igor Kržan, Martin Novšak, dr. Jožica Rejec, Jošt Rupnik, dr. Mark Pleško, Melanie Seier-Larsen, dr. Iztok Seljak, Aleksander Zalaznik in še veliko drugih. V Krki, Leku, Hidrii in Gorenju jih je kar nekaj, ki so v vodilnem teamu, so pa tudi v drugih uglednih slovenskih podjetjih!

Kaj bi se Slovenci lahko naučili od tujcev v poslovnem svetu?

Večino podjetij bi usmerila v inovacije. V tem pogledu smo v Sloveniji zelo prodorni. Odprtosti do drugih kultur, fleksibilnosti, pogajalskih sposobnosti ter kombinacijo uspeha in skromnosti. Morda pa tudi malo več podjetniške vztrajnosti.

Če bi imeli čarobno paličico, v katero smer bi zapeljali slovensko gospodarstvo, kaj vse bi izboljšali?

Uporabila bi jo, da bi ljudje razumeli, kako pomembna je izobrazba, kaj pomenijo »odprte inovacije« za uspeh, koliko naravnega bogastva ima Slovenija, ki ga lahko ponudi svetu, in kako pomembni sta digitalizacija in celovita infrastruktura za Slovenijo.

S katerimi izzivi se po vašem mnenju srečujejo sodobni menedžerji?

Vsa podjetja se srečujejo z izzivi digitalizacije, globalne konkurence, iskanja najboljših kadrov, ki imajo pravi način razmišljanja in delovanja, ter še več drugimi izzivi.