Upad in naglo staranje prebivalstva

Medtem ko se število prebivalcev v Afriki še vedno vzpenja, se bosta Evropa in Azija kmalu srečali s hitrim upadom števila prebivalcev. Število ljudi, starejših od 65 let, bo prvič v zgodovini preseglo število otrok, mlajših od pet let. Vse manjše število prebivalstva naj bi povzročalo resne izzive na področju trajnosti, navaja nova študija, ki je bila objavljena v npj Urban Sustainability.

V 20. stoletju smo sicer beležili največji porast prebivalstva v zgodovini človeštva. Od leta 1900 do 2000 se je število prebivalcev na svetu z 1,6 milijarde povzpelo na šest milijard. Ta trend naj bi se že zaključeval. V omenjeni študiji je bilo namreč ugotovljeno, da se bo svet kmalu srečeval s problematiko premajhnega števila novorojenčkov.

V študiji so raziskovali, kako naj bi manjše število prebivalcev vplivalo na trajnostne cilje. Srečali naj bi se z dvojno težavo; zmanjševanje prebivalstva in njihovo staranje.

Kot so povedali avtorji raziskave, je po vsem svetu populacija ljudi v starosti nad 65 let najhitreje rastoči segment. Leta 2019 je ta starostna skupina prvič v zgodovini človeštva presegla število otrok, mlajših od petih let.

»Leta 2020 je bilo devet odstotkov svetovnega prebivalstva starejšega od 65 let. Gre za 728 milijonov ljudi,« so še razložili avtorji raziskav in pristavili, da naj bi bilo, če se bodo nadaljevali dosedanji trendi, v tej starostni skupini do leta 2050 že 1,55 milijarde prebivalcev. Ob sedanji stopnji rodnosti bi ta starostna skupina predstavljala 16 odstotkov svetovnega prebivalstva, še dodajajo.

Prebivalci mest se odločajo za manj potomstva

Trend hitrega staranja prebivalstva naj bi bil najbolj razširjen v Evropi, Aziji in Severni Ameriki, medtem ko bodo Afričani še naprej obdržali precej mlado prebivalstvo.

Da bi število prebivalstva skozi čas ostalo na enaki stopnji, bi morala imeti vsaka ženska v povprečju 2,1 otroka. Dva zato, da potomstvo številčno nadomesti mamo in očeta, medtem ko je vrednost 0,1 dodana, ker vsi otroci ne preživijo do odrasle dobe.

V več desetih državah, zlati v Evropi in vzhodni Aziji, je ta vrednost padla na 1,5. Eden od razlogov odločitve za manjše število potomcev naj bi se skrival v urbanizaciji.

Pari, ki živijo v mestnih središčih, naj bi se za manjše število otrok odločali iz večih razlogov. Življenjski stroški bivanja v mestih so višji, dostop do kontracepcije je lažji, ženske se čedalje bolj posvečajo karieri. Poleg tega je v podeželskem okolju zaradi delovnih obveznosti tudi večja potreba po več otrocih, navaja študija.

Poleg tega naj bi ljudje, ki bivajo v mestih tudi dlje časa živeli. Imajo namreč boljši dostop do zdravstvenih storitev in bolj udobno življenje.

»Povečanje deleža starejših v državi lahko povzroči večji ekonomski in socialni pritisk na delovno sposobno prebivalstvo, nadaljnje zmanjšanje rodnosti in preložitev rojstev na kasnejša leta, s čimer se stopnja rodnosti še zmanjša,« zaključujejo avtorji raziskave.