V Hongkongu težave, kam pokopati mrtve

Največje težave s prostorom tako za žive kot mrtve pestijo Hongkong. Tam mrtvi enako težko kot živi najdejo »nepremičnino«, v kateri bi živeli večno.
Fotografija: Obiskovalci lahko prinesejo cvetje, če želijo, vendar ga morajo odstraniti takoj, ko odidejo. Foto: Reuters
Odpri galerijo
Obiskovalci lahko prinesejo cvetje, če želijo, vendar ga morajo odstraniti takoj, ko odidejo. Foto: Reuters

Številni javni kolum­bariji, kjer so shranjene žare, so polni, zato pogrebna podjetja pepel več sto tisoč umrlih hranijo kar v skladiščih in čakajo na vlado in druge pristojne inštitucije, da najdejo prostor zanj. A tudi ko je na voljo kakšno mesto na žarnem pokopališču, lahko njegova cena doseže vrednost luksuznega stanovanja. Že pred skoraj desetletjem je bilo treba za zasebni pokopališki prostor plačati okoli 36.000 ameriških dolarjev, družine so na prosto mesto – za ponovno uporabo na javnem pokopališču – čakale do 56 mesecev, je pisal Bloomberg.

Zaradi pomanjkanja prostora so se razvili groteskni sistemi, ki segajo od uničenja delno razpadlih trupel z apnom do dodeljevanja mesta v kolumbariju z loterijskim sistemom.
Ruriden, pokopališče, je zadnje počivališče pokojnih, katerih pepel je shranjen v kipu Bude.<br />
Foto Reuters
Ruriden, pokopališče, je zadnje počivališče pokojnih, katerih pepel je shranjen v kipu Bude.
Foto Reuters
Omejena razpoložljivost zemljišč je spodbudila BREADstudio k oblikovanju plavajočega kolumbarija ob obali, ki so ga poimenovali Floating Eternity.  Ideja niti ni tako nenavadna, če vemo, da so že leta 2009 mestni uradniki zunaj Tokia naredili kolumbarij, kjer svojci do pepela pokojnikov, ki je shranjen v podzemnem trezorju, dostopajo s pametno kartico in žaro »dvignejo« podobno, kot bi dvigovali denar na bankomatu. Obiskovalci lahko prinesejo cvetje, če želijo, vendar ga morajo odstraniti takoj, ko odidejo. In če se jim ne da potovati, lahko vedno molijo pred sliko žare na spletu, je pisal portal Fast Company. Tozadevno je ideja Tin Shun Buta izjemno pametna. Iz pristanišča se obiskovalci napotijo do kolumbarija z ladjo, nato pepel postavijo v za to določeno nišo ali ga preprosto razsujejo v morske globine. Morski pas je poleg tega slikovito okolje, kjer se lahko dostojno poslovijo od preminulih svojcev.

V ZDA, kakopak, so se domislili tudi podvodnega pogreba. Neptunov spominski greben, največji umetni greben na svetu, je pravzaprav podvodni mavzolej za kremirane posmrtne ostanke. Do okolja prijazna rešitev ob obali Miamija privlači raznoliko morsko življenje in pomaga obnoviti nekatere ogrožene vrste. Edina slaba stran je, da lahko preminule svojce obiščete le, če ste se pripravljeni potapljati.

Več iz rubrike