Slovenska vina letos prejela 6 zlatih in 2 platinasti medalji

Slovenska vina se odlikujejo po vrhunski kakovosti in raznolikosti, saj se naša država ponaša kar s tremi vinorodnimi deželami in z devetimi vinorodnimi okoliši. Zaradi različnih rastišč, podnebja in načinov kletarjenja nudi vsaka vinorodna dežela svoj edinstven izbor sort. Pri nas uspeva kar 53 vrst trte. Nekatera najboljša slovenska turistična doživetja temeljijo prav na vinu, pojasnjujejo na Slovenski turistični organizaciji (STO).

Primorska slovi po suhih vinih, na Podravskem pa so najboljše vinorodne lege na svetu

Primorska slovi po močnih suhih vinih. V Goriških Brdih se pridelujejo bela vina, kot so rebula, chardonnay, sauvignon, beli in sivi pinot ter rdeča vina merlot in cabernet sauvignon. Za Kras so značilna rdeča kraška tla (terra rossa), zaradi česar ima vino, teran, pridelano na tem območju, izrazito poln okus.

Slovenska Istra slovi po belem vinu malvaziji, goji pa se tudi rdeči refošk. Vipavska dolina se ponaša z uveljavljenimi belimi in rdečimi vini ter tudi z avtohtonimi vini, kot so zelen, pinela in pikolit.

Na Podravskem se nahajajo nekatera območja, ki se uvrščajo med štiri odstotke najboljših vinorodnih leg na svetu. Trta raste na idealnih tleh in pod vplivom celinskega podnebja. Ta vinorodna dežela sicer slovi po belih vinih. Gre tako za mednarodne kot avtohotne vrste. Najbolj razširjene bele sorte so laški rizling, sauvignon, renski rizling, chardonnay, regionalni posebnež šipon ter rumeni muškat. Med rdečimi vrstami so zastopane zlasti modra frankinja, modri pinot in žametna črnina.

V Mariboru raste najstarejša trta na svetu

Radgonsko-Kapelske gorice so znane po pridelavi penine, medtem ko je v Prekmurju možno poskusiti odlična predikatna vina. V Mariboru raste trta, ki je s starostjo 400 let vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov, saj gre za najstarejšo trto na svetu, ki še vedno rodi. Iz njenega grozdja pridelujejo žametno črnino.

Posavski konci so znani po pridelavi cvička, gojijo pa tudi druge rdeče sorte vina, kot so žametna črnina, modra frankinja, modra portugalka in modri pinot. Med belimi vini tukaj najdemo chardonnay, sauvignon, laški rizling in beli pinot. Na Dolenjskem se prideluje vino z zaščito tradicionalnega lokalnega porekla. Posebnost območja so zidanice, ki so vkopane neposredno v zemljo, v njih pa se obiskovalci družijo in po želji tudi prespijo.

Platinasti priznanji prejeli vini Gašper in zlata radgonska penina rose extra dry

Slovenska vina so zaradi svoje vrhunske kakovosti prepoznavna tudi na tujih tleh. Tekmovanje Decanter World Wine Awards v Londonu velja za najpomembnejše in največje tovrstno tekmovanje na svetu. Na njem so slovenski vinarji letos prejeli 108 bronastih, 50 srebrnih, šest zlatih in dve platinasti medalji. Platinasti priznanji sta prejeli vini Gašper, cabernet franc selekcija letnik 2019, ter Radgonske gorice, zlata radgonska penina rose extra dry letnik 2017.

Slovensko vino je sicer vpeto tudi v številne turistične ponudbe v državi. Tako se je mogoče v družbi izkušenega sommerlierja podati na odkrivanje edinstvenih zgodb štajerskih vinarjev v stoletnih kleteh, mariborskih vinskih katakombah in pod krošnjo najstarejše trte na svetu. Obiskovalci, ki se odločijo za doživetje Po poti najlepših vinskih zgodb do najstarejše trte na svetu, lahko hkrati ujamejo pogled na znamenito srce med vinogradi.

V Goriška Brda pa vabi čuječe doživetje Intiniti Wine Bliss z vinom Motnik, ki udeležence popelje od Gradu Dobrovo do bližnjega vinograda in v Klet Brda. Ob obisku zelenih Brd obiskovalci spoznajo preteklost in košček kulturne dediščine staroverstva, in sicer s pomočjo prakse čuječnosti.