Slovenija: Raziskovanje uporabnosti ostankov hrane

V Evropi se zavrže približno 20 odstotkov proizvedene hrane, na svetu pa tretjino. V Sloveniji pa so v ta obzir organizirali državno tekmovanje Uporabnost ostankov hrane. Namen dogodka je bila proučitev sprememb v odnosu do ostankov hrane skozi čas. Ugotovitve so prenesli tudi v sodobne recepte.
Fotografija: Shutterstock
Odpri galerijo
Shutterstock

Zveza za tehnično kulturo in center Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma sta pripravila državno tekmovanje dijakov in študentov z naslovom Uporabnost ostankov hrane. Namen raziskovalnih nalog je bila proučitev sprememb v odnosu do ostankov hrane skozi čas. Ugotovitve so prenesli tudi v sodobne recepte.

Zveza za tehnično kulturo Slovenije je za letošnjo 21. državno tekmovanje Etnološke in kulinarične značilnosti Slovenije z naslovom Uporabnost ostankov hrane razpisala temo, ki se nanaša na ponovno uporabo ostankov hrane, ki se ne porabi v prehranjevalne namene, so v sporočilu za javnost zapisali v zvezi. Navedli so ocene strokovnjakov, da se v Evropi zavrže približno 20 odstotkov proizvedene hrane, na svetu pa tretjino.

Stroški, povezani z zavrženo hrano, znašajo v Evropi 143 milijard evrov. Tudi v Sloveniji se zavrže veliko hrane, in sicer povprečno letno 143.000 ton. Leta 2015 je vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 73 kilogramov hrane, so navedli organizatorji. Omenjeni podatki nas spodbujajo k razmisleku o odgovornem ravnanju s hrano. Zato je namen letošnjih raziskovalnih nalog proučitev sprememb v odnosu do ostankov hrane skozi čas.

Udeleženci državnega tekmovanja so raziskovali, kako so ravnali z ostanki posamezniki, gospodinjstva in gostišča. Osredotočili so se na to, kako so ostanke morda ponovno uporabili ter v kakšne namene. Odgovarjali so tudi na vprašanja, katere jedi so se v preteklosti pripravljale iz ostankov hrane, kako so jih vključevali v jedilnike ter kako so Slovenci skozi čas izkoristili posamezne dele živali, zelenjave, sadja in druge hrane, da bi se izognili ostankom, so še zapisali.

Tekmovanje je bilo namenjeno mladim raziskovalcem kmetijskih, živilskih, gostinskih in turističnih ter biotehniških srednjih in višjih strokovnih šol Slovenije, potekalo pa je v Novem mestu.

S tekmovanjem želi zveza dvigniti priljubljenost etnoloških in kulinaričnih značilnosti slovenskega podeželja, odkriti za etnologijo in kulinariko nadarjene dijake ter jih spodbuditi k poglabljanju znanja in raziskovalni dejavnosti na tem področju.

Več iz rubrike

trendi

Kako se prepletata budizem in znanost

Znanstveniki vse bolj uporabljajo budistično modrost za razumevanje različnih raziskovalnih tem in človeškega stanja. Menihi in redovnice pa zavzeto srkajo najnovejše raziskave. Njihova vprašanja so …

trendi

Blagoslov in prekletstvo à la Michelin

O tem, kako podjetje, ki prodaja gume, odloča o usodi svetovne kulinarike.

trendi

Ženske se manj ličijo. Posledice se že čutijo

Japonsko luksuzno kozmetično podjetje Shiseido se spogleduje s kitajskim spletnim modelom, ki bi podjetju zagotovil rast po pandemiji. Trenutno časi niso rožnati.

trendi

Na dnu oceana poteka lov na minerale, vredne več bilijonov

Najzanimivejša prihodnost tehnologije za drone morda ne bo v zraku, po katerem bi dostavljali pakete za Amazon, ampak pod vodo, kjer bi pomagali odkrivati ogromno bogastvo.

Komentarji: