Slovenija: Raziskovanje uporabnosti ostankov hrane
V Evropi se zavrže približno 20 odstotkov proizvedene hrane, na svetu pa tretjino. V Sloveniji pa so v ta obzir organizirali državno tekmovanje Uporabnost ostankov hrane. Namen dogodka je bila proučitev sprememb v odnosu do ostankov hrane skozi čas. Ugotovitve so prenesli tudi v sodobne recepte.
Odpri galerijo
Shutterstock
Zveza za tehnično kulturo in center Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma sta pripravila državno tekmovanje dijakov in študentov z naslovom Uporabnost ostankov hrane. Namen raziskovalnih nalog je bila proučitev sprememb v odnosu do ostankov hrane skozi čas. Ugotovitve so prenesli tudi v sodobne recepte.
Zveza za tehnično kulturo Slovenije je za letošnjo 21. državno tekmovanje Etnološke in kulinarične značilnosti Slovenije z naslovom Uporabnost ostankov hrane razpisala temo, ki se nanaša na ponovno uporabo ostankov hrane, ki se ne porabi v prehranjevalne namene, so v sporočilu za javnost zapisali v zvezi. Navedli so ocene strokovnjakov, da se v Evropi zavrže približno 20 odstotkov proizvedene hrane, na svetu pa tretjino.
Stroški, povezani z zavrženo hrano, znašajo v Evropi 143 milijard evrov. Tudi v Sloveniji se zavrže veliko hrane, in sicer povprečno letno 143.000 ton. Leta 2015 je vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 73 kilogramov hrane, so navedli organizatorji. Omenjeni podatki nas spodbujajo k razmisleku o odgovornem ravnanju s hrano. Zato je namen letošnjih raziskovalnih nalog proučitev sprememb v odnosu do ostankov hrane skozi čas.
Udeleženci državnega tekmovanja so raziskovali, kako so ravnali z ostanki posamezniki, gospodinjstva in gostišča. Osredotočili so se na to, kako so ostanke morda ponovno uporabili ter v kakšne namene. Odgovarjali so tudi na vprašanja, katere jedi so se v preteklosti pripravljale iz ostankov hrane, kako so jih vključevali v jedilnike ter kako so Slovenci skozi čas izkoristili posamezne dele živali, zelenjave, sadja in druge hrane, da bi se izognili ostankom, so še zapisali.
Tekmovanje je bilo namenjeno mladim raziskovalcem kmetijskih, živilskih, gostinskih in turističnih ter biotehniških srednjih in višjih strokovnih šol Slovenije, potekalo pa je v Novem mestu.
S tekmovanjem želi zveza dvigniti priljubljenost etnoloških in kulinaričnih značilnosti slovenskega podeželja, odkriti za etnologijo in kulinariko nadarjene dijake ter jih spodbuditi k poglabljanju znanja in raziskovalni dejavnosti na tem področju.
Zveza za tehnično kulturo Slovenije je za letošnjo 21. državno tekmovanje Etnološke in kulinarične značilnosti Slovenije z naslovom Uporabnost ostankov hrane razpisala temo, ki se nanaša na ponovno uporabo ostankov hrane, ki se ne porabi v prehranjevalne namene, so v sporočilu za javnost zapisali v zvezi. Navedli so ocene strokovnjakov, da se v Evropi zavrže približno 20 odstotkov proizvedene hrane, na svetu pa tretjino.
Stroški, povezani z zavrženo hrano, znašajo v Evropi 143 milijard evrov. Tudi v Sloveniji se zavrže veliko hrane, in sicer povprečno letno 143.000 ton. Leta 2015 je vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 73 kilogramov hrane, so navedli organizatorji. Omenjeni podatki nas spodbujajo k razmisleku o odgovornem ravnanju s hrano. Zato je namen letošnjih raziskovalnih nalog proučitev sprememb v odnosu do ostankov hrane skozi čas.
Udeleženci državnega tekmovanja so raziskovali, kako so ravnali z ostanki posamezniki, gospodinjstva in gostišča. Osredotočili so se na to, kako so ostanke morda ponovno uporabili ter v kakšne namene. Odgovarjali so tudi na vprašanja, katere jedi so se v preteklosti pripravljale iz ostankov hrane, kako so jih vključevali v jedilnike ter kako so Slovenci skozi čas izkoristili posamezne dele živali, zelenjave, sadja in druge hrane, da bi se izognili ostankom, so še zapisali.
Tekmovanje je bilo namenjeno mladim raziskovalcem kmetijskih, živilskih, gostinskih in turističnih ter biotehniških srednjih in višjih strokovnih šol Slovenije, potekalo pa je v Novem mestu.
S tekmovanjem želi zveza dvigniti priljubljenost etnoloških in kulinaričnih značilnosti slovenskega podeželja, odkriti za etnologijo in kulinariko nadarjene dijake ter jih spodbuditi k poglabljanju znanja in raziskovalni dejavnosti na tem področju.
Več iz rubrike
Nova razkošna nepremičnina Jennifer Anniston
Zvezdnica serije Prijatelji Jennifer Anniston je nedavno kupila razkošno nepremičnino od Oprah Winfrey.
Kaj možgane ohranja aktivne in zmanjšuje tveganje za demenco?
Strokovnjaki so 11 let analizirali podatke o zdravstvenem stanju več kot 500.000 ljudi, ki ob zaposlitvi niso imeli demence.
