Raziskava: zakaj ljudje ne sprejemajo optimalnih odločitev

Ta model je mogoče uporabiti za različne vedenjske ekonomske eksperimente, med drugim v industriji iger na srečo in na finančnih trgih.
Fotografija: Zakaj ljudje na splošno sprejemamo odločitve, ki so preprosto ustrezne in ne optimalne. Foto: Getty Images/iStockphoto
Odpri galerijo
Zakaj ljudje na splošno sprejemamo odločitve, ki so preprosto ustrezne in ne optimalne. Foto: Getty Images/iStockphoto

Mina Mahmoudi, predavateljica na oddelku za ekonomijo na Politehničnem inštitutu Rensselaer, je predstavila novo teorijo ekonomskega odločanja, ki pojasnjuje, zakaj ljudje na splošno sprejemamo odločitve, ki so preprosto ustrezne in ne optimalne.

Strokovnjkinja v raziskavi, ki je bila nedavno objavljena v reviji Review of Behavioral Economics, teoretizira vidik relativnega razmišljanja, ki pojasnjuje, da lahko ljudje pri sprejemanju odločitev uporabljajo razmerja, čeprav bi morali uporabljati le absolutne razlike. Možno je tudi obratno.

image_alt
Visoke cene in inflacija spreminjajo igro zmenkov

Ljudje napačno uporabljajo obe vrsti razmišljanja

Dr. Mahmoudi je za razlago te vedenjske anomalije razvila teorijo razmerij in razlik, ki daje težo tako primerjavam razmerij kot razlik. Ta teorija poskuša natančneje zajeti način, na katerega lahko racionalni odločevalec operativno razloči, ali je ena alternativa boljša od druge.

»Za učinkovito reševanje nekaterih gospodarskih problemov je treba razmišljati v smislu razlik, pri drugih pa je treba razmišljati v smislu razmerij,« pravi strokovnjakinja in dodaja,da ker sta potrebni obe vrsti razmišljanja, je normalno, da mislimo, da ljudje razvijajo in uporabljajo obe vrsti razmišljanja. Vendar pa je tudi razumno pričakovati, da ljudje napačno uporabljajo obe vrsti mišljenja, zlasti če imajo manj izkušenj s kontekstom.

Ko imajo ljudje možnost prihraniti na primer pet dolarjev za izdelek vreden 25 dolarjev ali izdelek vreden 500 dolarjev, se na splošno bolj potrudijo, da prihranijo denar za cenejši izdelek. Foto: Gettyimages
Ko imajo ljudje možnost prihraniti na primer pet dolarjev za izdelek vreden 25 dolarjev ali izdelek vreden 500 dolarjev, se na splošno bolj potrudijo, da prihranijo denar za cenejši izdelek. Foto: Gettyimages

Pretekle študije so pokazale, da ko imajo ljudje možnost prihraniti na primer pet dolarjev za izdelek vreden 25 dolarjev ali izdelek vreden 500 dolarjev, se na splošno bolj potrudijo, da prihranijo denar za cenejši izdelek kot za dražji izdelek.

Prepričani so namreč, da dobijo boljšo ponudbo, saj je razmerje med stroški in prihranki večje. V resnici je prihranek pet dolarjev pri obeh izdelkih enak, zato bi bila popolna ali optimalna izbira, če bi upoštevali absolutni prihranek in se enako potrudili, da bi prihranili vsakič pet dolarjev. Ljudje bi morali pri reševanju tega problema uporabljati razlike, vendar se zdi, da mnogi sprejemajo nerazumne odločitve, ker uporabljajo razmišljanje o razmerjih.

image_alt
Lahko kitajski lockdown ogroža okrevanje ameriškega gospodarstva?

Model uporaben zarazlične ekonomske eksperimente

Kot še pravi strokovnjakinja je razumevanje, kako kognitivne in motivacijske značilnosti ljudi ter postopki delovanja organizacij vplivajo na delovanje ekonomskih sistemov, ključnega pomena. »Številna ekonomska vedenja, kot je posnemanje, in številne ekonomske institucije, kot so inventarji, obstajajo, ker ljudje ne morejo maksimirati ali ker trgi niso v ravnovesju. Naš model je primer vedenja, ki se pojavlja, ker ljudje ne morejo maksimirati.«

Ta model je mogoče uporabiti za različne vedenjske ekonomske eksperimente, med drugim v industriji iger na srečo in na finančnih trgih, povzema Science Daily.

image_alt
40 odstotkov zaposlenih v ZDA razmišlja o odpovedi v službi

Več iz rubrike

Komentarji: