V poslu je včasih težko, a spanec potrebujemo vsi

Odlaganje spanja ni produktivno, saj se pogosto maščuje z večjo zmotljivostjo.
Fotografija: Pogosto gre za tekmovanje, tudi s samim seboj, za doseganje višjih ciljev in željo po rasti. FOTO: Getty Images/iStockphoto
Odpri galerijo
Pogosto gre za tekmovanje, tudi s samim seboj, za doseganje višjih ciljev in željo po rasti. FOTO: Getty Images/iStockphoto

Med menedžerji prevladuje naravnanost, da se jim nič ne more zgoditi. To deluje, dokler se jim res kaj ne zgodi. Reševanje zdravstvenih težav odlagajo do konca in pridejo na pregled šele, ko je zares hudo, pravi dr. Andrea Margan, med., spec. medicine dela, prometa in športa.

Menedžerji običajno delajo dlje, več dela pa si nosijo tudi domov. Nemalokrat delo nadaljujejo v pozne večerne urne, udeležujejo se zelo veliko sestankov in čutijo odgovornost do drugih. Za menedžerje je značilno tudi, da nadpovprečno kadijo in pijejo alkohol. Najbolj so obremenjeni nižji in srednji menedžerji, ker si bolj prizadevajo za napredovanje in se dokazujejo. Z željo po čim večji produktivnosti in storilnosti menedžerji in drugi odločevalci večkrat odlagajo spanje na poznejši čas.


»Pogosto gre za tekmovanje, tudi s samim seboj, za doseganje višjih ciljev in željo po rasti. Ti ljudje zato pogosteje prelagajo spanje na poznejši čas, včasih tudi z nedovoljenimi snovmi, recimo kokainom in drugimi poživili, ki ob nepredpisani rabi veljajo za mamila. Z njimi si poskušajo podaljšati čas aktivnosti, koncentracije in sposobnosti odločanja. Dolg do spanja se kljub temu kopiči,« pravi družinska zdravnica dr. Nena Kopčavar Guček.
 

Ne le počitek, tudi regeneracija


Ponoči se sprošča tudi telo, dihanje se upočasni, znižata se srčni utrip in krvni tlak. Pomanjkanje spanja je dokazano povezano z večjo obolevnostjo. Ne le z živčnimi boleznimi, ampak tudi telesnimi. Odpade namreč čas za regeneracijo celic, počitek in sproščanje snovi, ki se izločajo samo v spanju. Vsi regenerativni procesi trajajo tudi ponoči, nekateri so ponoči še intenzivnejši. Tako je, recimo, izločanje določenih hormonov. Ponoči se sprošča tudi melatonin, ki pomembno vpliva na psihično počutje.
Odgovora na vprašanje, koliko spanja potrebujemo, se na splošno ne da podati. FOTO: Getty Images/iStockphoto
Odgovora na vprašanje, koliko spanja potrebujemo, se na splošno ne da podati. FOTO: Getty Images/iStockphoto

Melatonin se v možganih sprošča samo med počitkom, a ga v telo lahko vnesemo tudi sami, pravi družinska zdravnica dr. Kopčavar Guček. »V zadnjem času so za ljudi, ki imajo težave s spanjem, in tiste, ki veliko menjajo časovne pasove, na voljo tablete melatonina. Z upoštevanjem opozoril so tablete melatonina, ki omogočajo fiziološko spanje in podaljšujejo fazo rem, veliko boljša izbira od uspaval, ki nam omogočajo le umetno spanje. Po uspavalih smo naslednji dan taki, kot da bi bili v narkozi, prav tako se učinek nekaterih uspaval lahko raztegne čez dan, kar pomeni, da smo brez energije in napol speči.«

Zelo izpostavljeni so tudi mali podjetniki, tisti, ki nimajo zelo velikih ekip in so zaradi različnih podnajemnih razmerji lahko tudi resno poslovno in finančno ogroženi, prav tako si preventivnih pregledov velikokrat niti ne morejo privoščiti, saj so plačljivi.

Posebne pozornosti bi morale biti deležne tudi menedžerke. Med malimi podjetniki je več žensk kot moških, po drugi strani pa so ženske še vedno tiste, ki tudi več skrbijo za družino. Če imajo majhne otroke so ženske tako dvakrat obremenjene, ne spijo zaradi dela in tudi zaradi otrok ne. »Biti ženska, zaposlena na odgovornem delovnem mestu, in imeti družino je kar velik izziv.«
 

Količina spanca je prirojena


Odgovora na vprašanje, koliko spanja potrebujemo, se na splošno ne da podati. Vzorec spanja nam je namreč prirojen in nekateri ljudje lahko dolgoročno shajajo z manj spanja. Nekaterim je prirojeno, da nimajo velike potrebe po spanju. Nekdo potrebuje osem ur, nekdo šest.


»Vsakdo od nas natančno ve, koliko spanja bi v idealnih pogojih potreboval. Nič ni narobe, če kakšen dan, ko končujemo pomembne projekte, spimo manj, a dolgoročno odtegovanje spanja ni produktivno in se nam čez dan maščuje z zmanjšano zmogljivostjo in koncentracijo. Možnost napak je zato zelo velika, kar je na koncu v nasprotju z našim prvotnim namenom. Zato je treba biti še previdnejši. Odlaganje spanja je zelo pogosto tudi med zdravniki, zato imamo vzpostavljene številne varovalke, da zaradi preutrujenosti ne bi naredili napake,« pravi Kopčavar Gučkova.

Priporočljivo je zaspati pred polnočjo, saj se faza rem hitreje vzpostavi.
 

Po 72 urah brez spanja se začnejo halucinacije


Še vedno velja, da so med ženskami na prvem mestu po umrljivosti ženske doktorice splošne medicine, med moškimi pa najpogosteje umirajo novinarji. To ne pomeni, da menedžerji niso ogroženi, verjetno pa pomeni, da se teh tveganj toliko bolj zavedajo ter hodijo redno na zdravstvene preglede. Menedžerski pregled je preventivni pregled, ki ga sestavi specialist medicine dela glede na obremenitve posameznika na delovnem mestu. Tako imenovani menedžerski pregledi so zelo obsežni in včasih trajajo več kot en dan.


»Menim, da se večina menedžerjev zaveda pomembnosti zdravja in poskuša dobro skrbeti za zdravje. Pri tem je v veliko pomoč dobra ekipa sodelavcev, da nanje lahko delegirajo kakšno svojo dolžnost in jim zaupajo. Skrbeti morajo tudi, da si zagotovijo dovolj počitka glede na količino stresa, ki ga imajo.«

Človek brez spanja lahko zdrži relativno malo časa, saj se življenjske funkcije zelo hitro začnejo slabšati. Po 48 in 72 urah brez spanja se začnejo halucinacije.

Več iz rubrike

Komentarji: