Poroka, posel vašega življenja

Si predstavljate svet, v katerem bi morali na svoj poročni dan poleg izrečenega usodnega »DA« obvezno podpisati tudi pogodbo, v kateri bi vnaprej uredili premoženjska razmerja med vami in vašim najdražjim oz. vašo najdražjo? Nič kaj romantično, kajne? Zdi se celo skrajno poslovno in pretirano črnogledo, kot nekakšen pokazatelj nezaupanja v partnerja oz. partnerko in skupno prihodnost še pred začetkom zveze. Pa vendar ne gre zanikati, da ima sklenitev zakonske zveze vedno tudi izjemno pomembne finančne posledice, čeprav o njihovi daljnosežnosti na »najlepši dan v življenju« praviloma neradi razmišljamo.

Da bi bila sklenitev predporočne pogodbe v Sloveniji kdaj obvezno dejanje, je sicer malo verjetno. Kot zanimivost naj navedemo primer Tadžikistana, kjer je sklenitev predporočne pogodbe obvezna tedaj, ko se tuji državljan poroči s Tadžikistanko. Razlog za to je enak, kot je bil razlog, zakaj so se predporočne pogodbe zgodovinsko sploh pojavile.

Že v starem Egiptu so namreč ženske želele zagotovilo, da v primeru smrti moža ali ločitve ne bodo ostale brez strehe nad glavo.

Danes so razlogi za sklepanje predporočnih pogodb številčni in zelo raznoliki, prav tako jih (v razvitem svetu) v imenu zakoncev ne sklepata več njuni družini. S sprejetjem novega Družinskega zakonika se je tudi Slovenija končno pridružila večini evropskih držav in omogočila, da zakonca prostovoljno in pravno veljavno skleneta pogodbo o premoženjskopravnih razmerjih med njima oziroma t. i. predporočno pogodbo. Naj že kar na začetku izpostavimo, da lahko v Sloveniji tovrstno pogodbo od sredine letošnjega aprila naprej skleneta ne le zakonca med trajanjem zakonske zveze, temveč tudi bodoča zakonca pred sklenitvijo zakonske zveze, enak režim pa velja tudi za partnerja v zunajzakonski skupnosti in partnerja v partnerski zvezi.

Zakoniti ali pogodbeni premoženjski režim – kateri je boljši?

V nasprotju z dosedanjo ureditvijo bosta zakonca odslej na podlagi 85. člena Družinskega zakonika pri urejanju svojih premoženjskopravnih razmerij popolnoma svobodna. Če ne bosta želela, da zanju velja zakoniti premoženjski režim, ga bosta s sklenitvijo »ženitne pogodbe« lahko preprosto izključila. V primeru ločitve tako ne bo več nujno, da se vse premoženje, ki ga bosta pridobila v času trajanja zakonske zveze z delom ali odplačno, razdeli na pol. Zakoniti premoženjski režim, po katerem posebno premoženje vsakega zakonca tvori premoženje, ki ga je imel pred sklenitvijo zakonske zveze ali ga je pridobil neodplačno (npr. darila in dediščina), torej ne bo več prisilen, kot je veljalo do sedaj.

Zakonca bosta v predporočni pogodbi lahko določila npr. režim ločenega premoženja (kar pomeni, da premoženje, ki ga pridobivata z delom ali odplačno, tvori posamezno premoženje, s katerim vsak od njiju razpolaga samostojno) ali zakoniti režim izključila zgolj deloma (zakonca lahko na primer določita, da prihodki iz opravljanja samostojne dejavnosti enega od njiju ostanejo posebno premoženje zakonca, ki to dejavnost opravlja). V predporočno pogodbo bosta zakonca lahko vključila tudi t. i. sunset clause, po katerem pogodba po določenem času preneha veljati (npr. po 20. obletnici poroke), pa tudi dogovor o preživljanju v času trajanja zakonske zveze in za primer razveze.


 

Prednosti sklenitve predporočne pogodbe

Postopek sklepanja predporočne pogodbe se sicer na prvi pogled morda zdi dolg ali zapleten. Vendar pa velja omeniti nekatere očitne koristi predporočnih pogodb in nekatere tipične situacije, v katerih se tveganje za prepir s partnerjem glede nečesa, kar se morda nikoli ne bo zgodilo, izkaže kot koristno.

Sklenitev predporočne pogodbe lahko prihrani kasnejše visoke stroške pravdanja v primeru ločitve. Del predporočne pogodbe je lahko tudi klavzula zasebnosti (NDA clause), s katero preprečimo javno »pranje umazanega perila« ob ločitvi. Pari, ki jo sklenejo, bodo vnaprej (vsaj deloma) pripravljeni na enega težjih življenjskih dogodkov, obenem pa se bodo znebili negotovosti in nejasnosti glede delitve skupnega premoženja v primeru ločitve. V tem je sicer nekaj ironije, vendar vas lahko celoten postopek sklepanja predporočne pogodbe s partnerjem celo zbliža. Pri tem boste morali namreč iskreno spregovoriti o svojem premoženju, morebitnih dolgovih in vašem pogledu na urejanje skupnih financ.

Tudi če menite, da predporočna pogodba v vašem primeru vseeno ni smiselna, ker sami na bančnem računu nimate milijonskih zneskov, dveh stanovanj in vile na morju, katerih delitev bi bilo smiselno vnaprej urejati, pomislite, kako koristno je urediti naslednje, v praksi precej pogoste situacije: delitev premoženja v primeru, da eden od zakoncev izvaja samostojno dejavnost ali je lastnik podjetja (še posebej, če gre za zagonsko podjetje), ali pa v primeru, ko en zakonec doma skrbi za gospodinjstvo in otroke, drugi pa hodi v službo, sploh z vidika preživnine.

Predporočna pogodba je smiselna v primeru, ko zakonca skupaj varčujeta denar za izobrazbo ali druge potrebe otrok (da se ta denar ob ločitvi ne bi razdelil med njiju), ko ima en zakonec otroka iz prejšnjega zakona in ne želi, da se njegovi prihodki iz dela štejejo v skupno premoženje, ko en zakonec prevzame večji dolg ali ko se zaslužka zakoncev znatno razlikujeta in želita zakonca omejiti višino preživnine po ločitvi – in še bi lahko naštevali.
 

Predporočne pogodbe niso zgolj stvar bogatih in slavnih
 

Njihova sklenitev se priporoča tudi osebam, ki šele začenjajo graditi svoje kariere. Mlad par, ki začne živeti skupaj in s tem oblikuje zunajzakonsko skupnost, se lahko v primeru razhoda izogne delitvi zasluženega premoženja na pol, če vnaprej podpiše pogodbo in se dogovori, da tisto, kar vsak posamezno odplačno pridobi znotraj skupnosti, pripada vsakemu posebej. Na podlagi vsega povedanega se zdi, da je edini dober razlog proti sklenitvi predporočne pogodbe dejstvo, da zakonca razumeta premoženjskopravne posledice, ki ju zanju predvideva zakon, in soglašata, da jima na podlagi osebnih prepričanj tak zakoniti režim ustreza.

Kljub temu, da začeti zakonsko zvezo s podpisom »pogodbe« nedvomno ne pomeni idealnega romantičnega začetka skupne poti, je ob podatku, da se v Sloveniji vsaka tretja poroka konča z ločitvijo, smiselno o tem vsaj razmisliti in se pripraviti na morebiten scenarij, ko z zakoncem ne boste več želeli živeti »srečno do konca svojih dni«. Nasprotno bi lahko rekli, da prav jasno in vnaprej urejena razmerja ter sposobnost zrelega pogovora ob začetku skupne poti lahko predstavljajo test, ali je par zrel za zakon, ki bo temeljil na spoštovanju in zaupanju.

---

---

*Ivo Grlica, LL.M. (Dunaj) je pravni in davčni svetovalec z mednarodnimi izkušnjami ter strokovnjak za premoženjskopravna vprašanja (ivo@nobilelaw.solutions).

*Barbara Kompan, dipl. pravnica (UN) je študentka magistrskega študija prava na PF UL.