Dokler naju jackpot ne loči

Ko sta se leta 1993 poročila Jeff Bezos in MacKenzie Tuttle, se o predporočnih pogodbah ni govorilo toliko kot v zadnjih letih, zato ni nenavadno, da je tudi onadva nista sklenila. Mnogi mediji sicer pišejo o tem, da je Bezosu zdaj lahko žal, da takrat ni mislil na prihodnost in ni zavaroval svojega premoženja pred razdelitvijo po morebitni ločitvi, a morda ob tem pozabljajo, da je pri ustvarjanju te 870 milijonov dolarjev vredne družbe sodelovala tudi MacKenzie. Ko sta se poročila, Amazon sploh še ni obstajal, ustanovljen je bil namreč šele v letu po njuni poroki, in MacKenzie je bila zraven od prvega dne. Pravzaprav je bila prva uslužbenka te nove družbe, ki je takrat zakorakala v spletno knjigarništvo – prevzela je računovodstvo in na začetku pomagala postaviti družbo na noge. Pozneje se je posvetila družini in se vrnila k svoji strasti – pisanju. (Takrat se družba sicer še ni imenovala Amazon; eno od imen, ki si jih je Jeff zamislil za podjetje, je bilo Relentless. In če v brskalnik vtipkate naslov www.relentless.com, boste še danes preusmerjeni na Amazonovo stran).

Premoženje nekdanjih zakoncev nato sicer ni bilo razdeljeno na pol, pač pa sta vsak s svojo četico odvetnikov zelo hitro našla skupni jezik in sklenila ločitveno poravnavo, po kateri je MacKenzie obdržala za 36 milijard dolarjev premoženja (in s tem postala tretja najbogatejša ženska na svetu), ostalo premoženje, ocenjeno na 110 milijard dolarjev, pa je obdržal Jeff, ki je s tem tudi ostal najbogatejši na svetu.

Predporočne pogodbe v Sloveniji

Kako pa je s predporočnimi pogodbami v Sloveniji, ali jih je podpisalo dosti parov? Ne, slovenski pravni red predporočnih pogodb namreč ni predvideval, zato takšna pogodba niti ne bi bila veljavna, tudi če bi jo kakšen par pred poroko sestavil. S 15. aprilom pa stopa v veljavo novi družinski zakonik, ki predvideva tudi možnost sklenitve pogodbe o ureditvi premoženjsko pravnih razmerij med zakoncema.




Kot opozarja dr. Suzana Kraljić, izredna profesorica prava na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, je takšno tudi pravo poimenovanje te pogodbe – termina predporočna pogodba namreč v zakonu ni, usidral se je zgolj v laični javnosti. Dr. Kraljićeva, sicer tudi avtorica knjige Družinski zakonik 2017 s komentarjem in podrobnimi pojasnili, ob tem opozarja, da mora biti po zakonu takšna pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa.

Dejstvo, da se ta institut uveljavlja tudi v Sloveniji (pri čemer smo med zadnjimi državami v Evropi), pa še ne pomeni, da bo to postala splošno razširjena praksa. Bolj verjetno je, da v začetku ne bo veliko parov, ki bi se odločili za ta korak. Mnogim se že samo razmišljanje o deljenju premoženja ob ločitvi v trenutku, ko drug drugemu dajeta zaobljubo, da si bosta stala ob strani za vedno, zdi neprimerno. Pri tem seveda drži, da pogovor o predporočni pogodbi ni romantičen, a še manj romantične so ločitve, in podatki kažejo, da se pri nas skoraj polovica zakonov konča z razvezo.

Nekoliko drugače je onstran luže – tam so predporočne pogodbe v zadnjih letih vse bolj pogoste, zdaj pa jih letno sklenejo vsaj petkrat toliko kot pred dvajsetimi leti.

Kdo naj jo sklene

Za koga so predporočne pogodbe sploh smiselne? Le za tiste, ki v zakon vstopajo z velikim osebnim premoženjem? Ni nujno, saj morda želita zakonca po svoje urediti tudi delitev premoženja, za katerega šele pričakujeta, da ga bosta ustvarila. Z vnaprej predvidenim urejenim ključem delitve premoženja se morda lahko izogneta nekaterim prepirom in dodatnemu stresu pri morebitnem zaključnem prepiranju za določeno premoženje; še posebno, ker se ob ločitvah neredko zgodi, da se ne išče le najbolj smiselnega ključa za delitev premoženja, pač pa marsikdaj marsikdo želi ne toliko pravično razdeliti premoženje, ampak predvsem škodovati partnerju, zato namenoma noče pristati na možnost, da bi neki partnerju ljub kos premoženja v celoti končal pri njem. Zato je morda nekoliko bolj enostavno, če je že prej s pogodbo opredeljeno, kdo v primeru ločitve dobi na primer vikend v Bohinju ali zidanico na Dolenjskem.

Skoraj vsaka poroka se danes začne z diamantom, in to zato, ker je nekaj bogatašem uspelo prepričati svet, da so moški, ki svoji izbranki ne morejo kupiti diamantnega prstana, neuspešni ali celo manj vredni.

Zaprti krogi – za vstop v elito ni dovolj le denar; pa bi lahko bila poroka?

Že v starem Egiptu so ženske želele zagotovilo, da v primeru smrti moža ali ločitve ne bodo ostale brez strehe nad glavo. Predporočna pogodba lahko to zagotavlja.

Če ni pogodbe

Kako pa se deli premoženje ob ločitvi, če predporočne pogodbe ni? Premoženje, s katerim sta zakonca stopila v zakon, po našem pravnem redu ostane posebno premoženje, ki pripada le prvotnemu lastniku. Ameriške filmske zgodbe o poroki z bogatašem in nato hitri ločitvi ter odhodu s polovico bogastva se pri nas torej ne bi odvile enako.



Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, pa predstavlja skupno premoženje, ki se ob morebitni ločitvi deli med oba. Načeloma obstaja predpostavka, da sta k pridobivanju premoženja oba zakonca prispevala enako; če menita, da temu ni tako, pa lahko vložita ugovor in skušata utemeljiti, zakaj je doprinos enega k skupnemu premoženju toliko večji od drugega in mu zato tudi pripada toliko večji delež ob ločitvi. A pozor, za doprinos se tu ne šteje zgolj zaslužek v službi, doprinos je lahko tudi v drugih oblikah – vodenju gospodinjstva, skrbi za otroke …

Kot omenjeno, se kot skupno premoženje opredeljuje le tisto, kar izhaja iz prihodkov od dela. Če eden od zakoncev v času zakona podeduje hišo ali mu nekdo z darilno pogodbo podari darilo večje vrednosti, to ostane kot posebno premoženje in se ob ločitvi ne deli. Kot skupno premoženje pa se na primer obravnavajo dobički, nastali iz skupnega premoženja, kot so obresti in kapitalski dobički. Prav tako bi na primer ob zadetku na lotu to premoženje najverjetneje bilo predmet delitve, saj se razume, da je bila srečka kupljena iz skupnega denarja, pridobljenega z delom. Razen če bi dobitniku morda uspelo dokazati, da je srečko kupil iz posebnega sklada lastnega ločenega premoženja, ali pa, da mu je bila srečka podarjena.

Kdo nas varuje pred nami samimi?

Kaj pa, če v predporočno pogodbo zapišem, da se odrekam vsemu premoženju? Če ste takšno pogodbo podpisali prostovoljno in ste razumeli, kaj podpisujete, potem ni nikogar, ki bi skušal zaščititi vaše interese. Odvetnik ali notar vas mora ob podpisu pogodbe sicer poučiti, kaj takšen podpis pomeni, a ustavil vas ne bo. Seveda je možno naknadno na sodišču marsikaj spodbijati, a pri tem morate biti sposobni dokazati, da obstajajo razlogi za izpodboj, na primer, da ste bili v podpis prisiljeni ali kako drugače zavedeni.

Foto Pixabay

Miha gre z mano, Anja pa s tabo?

Če se s predporočno pogodbo lahko izognemo hudim prepirom glede delitve premoženja, se lahko z njo morda izognemo tudi najhujšim prepirom glede skrbništva nad otroki? Ali lahko v pogodbo že vnaprej zapišemo, da otroci ostanejo pri določenem staršu? Ne, s pogodbo lahko urejamo zgolj vprašanje premoženja, nikakor pa ne more vnaprej opredeljevati pogojev skrbništva nad otroki. Tudi nekatere druge določbe v takšni pogodbi ne bi bile veljavne. Odvetniki iz tujine so na primer večkrat navajali nenavadna in nekatera bizarna določila, ki so jih zakonci želeli vključiti v predporočne pogodbe, od tega, da se sozakonec ne sme zrediti prek določene teže, do tega, koliko ur mora vsak zakonec preživeti z družinsko mačko, če pride do ločitve. Tuji mediji so pogosto navajali na primer, da naj bi imel zvezdniški igralski par Catherine Zeta-Jones in Michael Douglas v predporočni pogodbi posebej zapisano, da v primeru Michaelove zakonske nezvestobe Catherine ob ločitvi prejme še nekaj dodatnih milijonov dolarjev. A tudi v ZDA priznavajo, da mnoge od bolj bizarnih določil sicer zapišejo v pogodbe, a v primeru spora ne bi bile izvršljive in na sodišču ne bi obveljale. Dr. Suzana Kraljić za slovenski primer na kratko strne: »Zakonca se v pogodbi ne moreta dogovoriti o vsebini, ki bi nasprotovala ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom.«

Pogodbe na slepo

Kdor želi skleniti predporočno pogodbo, mora biti pripravljen svoje premoženje pred tem povsem jasno razgrniti svojemu sozakoncu. Sogovornica pravi, da morata zakonca pred sklenitvijo pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij drug drugega nujno seznaniti s svojim premoženjskopravnim stanjem, sicer je pogodba izpodbojna.

Je vlak že odpeljal?

Kaj pa, ko smo enkrat že poročeni – ali je takrat že prepozno za sklenitev pogodbe? Laično sprejeti izraz predporočna pogodba je pri tem nekoliko zavajujoč, saj v resnici zakonodaja ne predpisuje, da mora biti takšna pogodba sklenjena pred sklenitvijo zakonske zveze.


Lahko se jo namreč sklene tudi kadarkoli pozneje. Drži pa, da je morda laže takšno pogodbo skleniti pred poroko ali takoj po njej, saj je pozneje bolj verjetno, da se želja po pogodbi pojavi zato, ker je ločitev že na vidiku, predvsem pa je takrat tudi stanje lahko že precej bolj zapleteno. Vendar pa tovrstna pogodba ni omejena zgolj na zakonce. Dr. Kraljićeva pojasnjuje, da je takšna pogodba možna med bodočimi zakonci, med zakonci, med partnerji sklenjene partnerske zveze po Zakonu o partnerski zvezi, pa tudi smiselno za zunajzakonska partnerja oziroma partnerja v partnerski zvezi, ki ni sklenjena po Zakonu o partnerski zvezi.

Po besedah dr. Kraljićeve je sklenitev tovrstne pogodbe torej smiselna za vse, ki želijo urediti premoženjski režim drugače, kot je določeno z zakonom (skupno premoženje zakoncev), torej kot ga predvideva Družinski zakonik za primere, ko ne bo sklenjena pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij. In če so se v zadnjih dveh desetletjih ločitve razširile skoraj kot nalezljiva bolezen, lahko morda prav predporočna pogodba pri katerem od parov deluje vsaj kot cepivo proti prehudim sporom o deljenju premoženja ob ločitvi.