Pokopališče brez nagrobnikov

Vse večja prostorska stiska sili pokopališča in arhitekte v nove rešitve. Tudi takšne brez nagrobnikov.
Fotografija: V Hongkongu, kjer več kot sedem milijonov ljudi živi na samo 30 odstotkih ozemlja, morajo svojci po šestih letih odstraniti ostanke pokojnih s parcele, drugače jih vlada ekshumira, kremira in pokoplje v skupni grob. Takšna pogrebna politika je spodbudila razmah upepelitev – v letu 2013 je bilo kremiranih 90 odstotkov mrtvih v mestu, v primerjavi z 38 odstotki v letu 1975 – vendar za vse ta možnost, iz različnih razlogov, ni sprejemljiva.
Foro Reuters
Odpri galerijo
V Hongkongu, kjer več kot sedem milijonov ljudi živi na samo 30 odstotkih ozemlja, morajo svojci po šestih letih odstraniti ostanke pokojnih s parcele, drugače jih vlada ekshumira, kremira in pokoplje v skupni grob. Takšna pogrebna politika je spodbudila razmah upepelitev – v letu 2013 je bilo kremiranih 90 odstotkov mrtvih v mestu, v primerjavi z 38 odstotki v letu 1975 – vendar za vse ta možnost, iz različnih razlogov, ni sprejemljiva. Foro Reuters

V Calgaryju so se odločili za GPS-lokatorje namesto fizičnih nagrobnikov in grobov, je pisal CBC News Calgary. Dve novi pokopališči bosta imeli predele za zelene pokope, na katerih ne bo nobenih nagrobnikov, je dejal Archie Lang, mestni upravitelj pokopališč, pokopane svojce bodo lahko našli z GPS.

Na Japonskem pa je že nekaj časa smrt pravcato visokotehnološko potovanje. Žareči kipec Bude predstav­lja umrlo osebo, katere kremirani ostanki ležijo v kipcu v novem, visokotehnološkem kolumbariju, imenovanem Ruriden. Spletna stran Motherboard je pisala, da so na Japonskem zaradi upadanja rodnosti, pomanjkanja prostora v mestih in naraščajoče cene pokopaliških parcel korenito premislili o tem, kako pokojnike pokopavajo in kako se jih spominjajo tisti, ki jih puščajo za seboj.
Ruriden, pokopališče, je zadnje počivališče pokojnih, katerih pepel je shranjen v kipu Bude.<br />
Foto Reuters
Ruriden, pokopališče, je zadnje počivališče pokojnih, katerih pepel je shranjen v kipu Bude.
Foto Reuters
  Tradicionalno bi imela vsaka družina v lasti zem­ljišče in kamnito grobnico – kar skupaj stane med 230.000 jenov (20.000 dolarjev) in 460.000 jenov (40.000 dolarjev) – na pokopališču v mestnem območju. Visoki stroški in omejena oskrba teh grobišč pa so spodbudili razmah alternativnih struktur, kot je Ruriden. To grobišče je trezor v vesolju, ki se dviga nad ozkimi mestnimi ulicami. Sodobna tehnologija omogoča sorodnikom dostop do številke omarice in osebnih podrobnosti pokojnika s kartico, podobno bančni.

Nekoč so si bogati in slavni na pokopališčih postavljali mogočne mavzoleje in družinske grobnice. Z njimi so svoj dom prenesli v večnost. Kako bi lahko danes sodobni magnati prenesli svoj dom ali pisarno v posmrtno življenje? Morda v obliki iphonov. Spletna revija Dezeen je predstavila ideje študentov oblikovanja, ki so združili smolo in pepel pokojnika, da bi naredili spomenike, ki jih je mogoče držati v roki in zanje pokopališče ni potrebno. Mesta mrtvih tako niso ločena od mest živih, ampak so njihova razširitev. Tehnologija nas ne ločuje od pretek­losti, ampak demokratizira javne spomenike v kamnu ali pikslih. In morda bomo nekoč pokojne obis­kovali v virtualnem pokopališču, kjer bodo na voljo njihove videoprojekcije in podkasti. In če se to zgodi, pokopališča ne bodo več miren, tih, prazen kraj …

 

Več iz rubrike