Poklic, ki ga opravljamo, ima pomemben vpliv na zdravje možganov

V zgodnjih letih so človekovi možgani kot spužva, saj intenzivno vsrkavajo informacije iz okolja. Za otroke je namreč ključnega pomena, da se stalno učijo in se prilagajajo okolju. V odrasli dobi in s staranjem kognitivne funkcije običajno upadajo. Pri nekaterih ljudeh je ta padec bolj izrazit, medtem ko nekaterim uspe, da možgane ohranjajo v dobri formi tudi v poznejših letih.

V nedavni študiji, ki je bila objavljena na Neuroscience News, so preučevali, kakšno vlogo igrata pri ohranjanju kognitivnih sposobnosti izobrazba in delo.

Fenomen presežnega uma ali misli mi ne pustijo spati

Raffaella Rumiati, profesorica in kognitivna nevroznanstvenica pri SISSA, pravi, da so s sodelavci dokazali povezavo med delovno aktivnostjo in ohranjanjem kognitivnih sposobnosti v zrelejših letih.

»V številnih študijah so preučevali dejavnike, ki vplivajo na staranje naših možganov. Razlike v upadu kognitivnih sposobnosti so bile pogosto povezane z izobrazbo in kakovostjo življenja. Iz naše raziskave je razvidno, da na ohranjanje oziroma upad kognitivnih sposobnosti pomembno vpliva tudi vrsta delovne aktivnosti.«

Raziskovalci so preučevali starost, spol, izobrazbo in poklic, ki ga posameznik opravlja

Raziskave se je lotila skupina znanstvenikov z Univerze v Padovi, SISSE (Scuola Internazionale di Studi Superiori Avanzati) in IRCSS San Camillo bolnišnice v Benetkah. Raziskovalci so pri udeležencih preučevali demografske dejavnike, kot sta starost in spol, izobrazbo ter poklic, ki ga posameznik opravlja. Nato so ugotavljali še odpornost posameznikovih možganov na okvare, ki jih povzročajo bolezni in staranje.

Foto: designer491/Getty Images/iStockphoto

Že prej je bilo znano, da na kognitivne sposobnosti precej vplivata izobrazba posameznika ter njegova starost. Izsledki raziskave pa kažejo, da je pomemben faktor tudi poklic, ki ga posameznik opravlja.

Kompleksnejše delovne naloge pozitivno vplivajo na zdravje možganov

V skupini ljudi s stabilnimi kognitivnimi sposobnostmi so prevladovali posamezniki z višjo izobrazbo, ki opravljajo bolj kompleksne delovne zadolžitve. Po drugi strani so pri udeležencih z upadajočimi možganskimi funkcijami zasledili večji delež posameznikov z nižjo doseženo izobrazbo, ki opravljajo bolj enostavna, rutinska dela.

Ugotovljeno je bilo, da so za ohranjanje možganov v dobrem stanju tudi v poznih letih pomembni vseživljenjsko učenje, socialna povezanost, občutek smisla in sposobnost samostojnega delovanja.

Triki za izvrstno delovanje možganov

Iz raziskave lahko tako sklepamo, da je za ohranjanje zdravih možganov tudi v zrelejšem obdobju pomembno, da so ti neprestano aktivni in da jih uporabljamo za razreševanje kompleksnejših problemov. Če nam delovno okolje ne ponuja dovolj izzivov, lahko za možgansko stimulacijo poskrbimo tudi v prostem času. Pri tem se lahko lotimo učenja novih veščin, osvajanja različnih znanj ali novih projektov.