Norveško podjetje izdeluje okolju prijazne ceste brez bitumna

Klasična cesta je običajno prepojena z nafto. Gosta, lepljiva oblika surove nafte, imenovana bitumen, drži skupaj kamenje in pesek v t. i. asfaltnem betonu.
Fotografija: Lastniška oprema podjetja Carbon Crusher. Foto: Carbon Crusher
Odpri galerijo
Lastniška oprema podjetja Carbon Crusher. Foto: Carbon Crusher

Bitumen je zelo priljubljen in vsestranski gradbeni material, ki ga pridobivamo iz nafte, uporablja pa se tudi kot vezivo pri izdelavi cest. S tem pa se, po navedbah norveškega zagonskega podjetja Carbon Crusher, vsako leto v ozračje izpusti več sto milijonov ton emisij ogljikovega dioksida. Pri podjetju so iznašli cenejšo in boljšo alternativo bitumnu oziroma asfaltu, ki je »del rešitve za podnebno krizo in ne del problema«.

Vezivo za izdelavo cest na rastlinski osnovi

Foto: Getty Images / iStockphoto
Foto: Getty Images / iStockphoto
Na Norveškem zagonsko podjetje Carbon Crusher reciklira stare ceste z vezivom na rastlinski osnovi. S tem pristopom se ogljični odtis pri popravilu cest tako zmanjša, da so ceste dejansko ogljično negativne. Postopek se začne z recikliranjem. Namesto da bi tovornjaki pripeljali nove materiale, ko je treba popraviti poškodovan odsek ceste, podjetje uporabi stroj, ki zmelje zgornjo plast obstoječe ceste.

Oprema podjetja se sicer lahko uporablja tudi, ko gre za beton - še en material z visoko vsebnostjo ogljika, v primeru če ta ni ojačan z jeklom. Nato podjetje uporabi lignin za lepljenje zdrobljenega materiala. Lignin je snov v rastlinah, ki je glavni stranski proizvod papirne industrije. Ker drevesa med rastjo zajemajo ogljik iz ozračja, ta material, vgrajen v cesto, ogljik dejansko zadržuje. Papirna industrija na Norveškem sicer pogosto sežiga lignin za pridobivanje energije, zaradi česar se sproščajo emisije ogljikovega dioksida, navaja spletna stran Fast Company.

image_alt
So okoljski cilji pomembnejši od reševanja prometnih problematik?

»Izdelujemo ceste, ki so del rešitve za podnebno krizo in ne del problema,« pravi soustanovitelj podjetja Carbon Crusher Haakon Brunell in dodaja: »Poleg tega je to tudi cenejši in trajnejši način obnove cest.« Pred približno letom dni sta Brunell in soustanovitelj Kristoffer Roil iskala načine za zmanjšanje emisij z velikim učinkom in preučevala na desetine različnih vrst podnebnih tehnologij.

Ugotovila sta, da so ceste nekoliko spregledano področje. Od rimske dobe namreč na tem področju ni bilo veliko inovacij. Podjetje navaja podatek, da se danes pri gradnji in vzdrževanju več kot 65 milijonov kilometrov cest na planetu sprosti približno 400 milijonov ton ogljikovega dioksida na leto. Brunell in Roil sta se nato povezala s tretjim ustanoviteljem, Hansom Arnejem Flatom, ki je uporabljal enako osnovno tehnologijo, kot jo uporabljata zdaj za preplastitev cest; tehnologija je bila v zadnjem desetletju preizkušena na Norveškem.

Svet ne potrebuje nujno novih cest

Foto: Ralph Orlowski / Reuters
Foto: Ralph Orlowski / Reuters
Lastniška oprema podjetja drobno drobi asfalt in kamenje, zato je mogoče obnavljati ceste, ne da bi pri tem potrebovali nove materiale. Sicer tudi drugi uporabljajo opremo za »rezkanje« obstoječih cest, vendar morajo običajno pripeljati več materiala. Ker tovornjakom ni treba pripeljati več materiala ali odvažati kosov nekdanje ceste, je postopek norveškega zagonskega podjetja hitrejši. Poleg tega lahko lignin pripomore k daljši življenjski dobi cest, pravi podjetje.

Tako kot v drugih krajih s hudimi zimami je tudi na Norveškem podnebje neusmiljeno do cest, saj so razpoke, izbokline in luknje pogoste, ker tla večkrat zmrznejo in se odtalijo. Standardno vezivo, bitumen, »postane zelo togo, ko nastopi mraz,« po navedbah Fast Company pravi Flato in dodaja: »Razpoka se in potem jo morajo popraviti in položiti nov asfalt. Naslednje leto se pojavi ista težava.« Lignin je bolj prožen, zato se cesta lažje prilagaja spreminjajočemu se terenu, ne da bi razpokala.

image_alt
Slovenski bicikloholiki in mazohizem par excellence

Carbon Crusher trenutno širi svoje dejavnosti izven meja Norveške in začenja sodelovati z drugimi deli Evrope. Poleg tega pripravlja programsko opremo, ki lahko prek satelitov spremlja spremembe na cestah, tako da lahko proaktivno išče avtoceste in ulice, ki potrebujejo popravilo, ter raziskuje druge načine za izboljšanje cest, vključno z dodajanjem induktivnega polnjenja za električna vozila.

Ekipa izboljšuje tudi svojo opremo, da bi bil postopek učinkovitejši; prihodnje različice bodo morda avtonomne in bodo lahko delovale na vodikovo gorivo, kar bo še bolj zmanjšalo ogljični odtis. »Danes na vsakih 18 metrov ceste iz ozračja odstranimo približno tono ogljikovega dioksida,« pravi Brunell in pojasni, da želijo rezultate še izboljšati. »Svet ne potrebuje nujno novih cest. Potrebuje boljše ceste.«

image_alt
Mega projekti, ki bodo preoblikovali Afriko

Več iz rubrike