So okoljski cilji pomembnejši od reševanja prometnih problematik?

Predor pod nacionalnim parkom Lobau ne bo zgrajen, je 1. decembra sporočila avstrijska ministrica iz stranke Zelenih in s tem dvignila veliko prahu.
Fotografija: Slika je simbolična. Foto: Jože Suhadolnik / Delo
Odpri galerijo
Slika je simbolična. Foto: Jože Suhadolnik / Delo

Predor pod nacionalnim parkom Lobau ne bo zgrajen, je 1. decembra sporočila avstrijska ministrica iz stranke Zelenih, ki je pristojna za infrastrukturo. Odločitev je razveselila okoljske aktiviste in številne druge, ki so proti osem kilometrov dolgemu predoru Lobau, in razjezila vodilne politike Dunaja, dežele Spodnje Avstrije, Avstrijsko gospodarsko zbornico in večinsko koalicijsko partnerko Zelenih v zvezni vladi, Avstrijsko ljudsko stranko. Dilema, ali graditi omenjeni predor ali ne, odraža velike težave, s katerimi se soočajo današnji politiki. Ti morajo najti način, kako uskladiti cilje, ki so si jih zadale države glede podnebnih sprememb, z razvojnimi načrti, interesi gospodarstva in prebivalstva.

Leonore Gewessler, zvezna ministrica za varstvo podnebja, okolje, energijo, mobilnost, inovacije in tehnologijo, je lani zahtevala evalvacijo vseh programov gradbenih projektov, ki jih izvaja avstrijsko državno infrastrukturno podjetje ASFINAG. Cilj je bil ugotoviti, ali so ti projekti v skladu z avstrijskimi podnebnimi cilji. Po opravljenem vrednotenju se je ministrica odločila, da z nekaterimi projekti ne bodo nadaljevali. Najbolj je odmevala njena odločitev, da se ustavi gradnjo predora globoko (60 metrov) pod nacionalnim parkom Lobau, velikem dunajskem mokrišču, ki je delno znotraj dunajskih mej, delno pa v Spodnji Avstriji.

image_alt
Raziskava: Potovanja v času pandemije kot pobeg in premor

Če predor Lobau ne bo zgrajen, ne bo dokončana niti gradnja ceste S1, prometnega obroča okoli Dunaja. Lobau/S1 naj bi razbremenil jugovzhodno dunajsko prometnico, zelo prometno cesto v mestu, kjer so pogosti veliki zastoji. Hkrati bi olajšal prometne povezave prebivalcem Donaustadta, 22. dunajskega mestnega okraja. Donaustadt je dunajska občina, ki se nahaja na severovzhodu mesta in je po površini izmed 23 mestnih občin daleč največja ter druga največja glede na število prebivalcev in z najvišjo stopnjo rasti prebivalstva v zadnjih letih. Donaustadt ima zdaj približno 200.000 prebivalcev, podobno kot Linz, ki je tretje največje mesto v Avstriji. Na območju nekdanjega letališča Aspern in v drugih delih Donaustadta je bilo v zadnjih letih zgrajenih veliko stanovanj in druge urbane infrastrukture. V Dunaju je prišlo do razširitve metro linije U2 skozi celoten Donaustadt, kot tudi mreže mestnih tramvajev in avtobusov v tem delu mesta, a očitno to ni rešitev za vse, ki tam živijo in delajo. Donaustadt je po številu avtomobilov na tisoč prebivalcev še vedno drugi okraj na Dunaju.

Dunaj, Avstrija. Foto: Shutterstovk
Dunaj, Avstrija. Foto: Shutterstovk

Za projekt so bila sicer že pridobljena vsa potrebna državna dovoljenja

Poleg tega se postavlja vprašanje, kakšen smisel je ne dokončati zadnjih 10 odstotkov 200 kilometrov dolgega prometnega obroča S1 okoli Dunaja, projekta, za katerega so bila že pridobljena vsa okoljska in druga nujna državna dovoljenja. Ministrica Gewessler odgovarja, da je bil namen evalvacije ugotoviti, ali so projekti, načrtovani pred nekaj desetletji, v skladu z novimi podnebnimi cilji. Na njenem ministrstvu pravijo, da poteka predor Lobau skozi izjemno občutljivo zaščiteno naravno območje in da bi ta zavzel največji delež tal od vseh analiziranih projektov. Poleg tega bi prišlo pri gradnji predora do izpusta štirikrat večjih količin ogljikovega dioksida kot pri gradnji običajne avtoceste. Na ministrstvu pravijo, da bodo z ÖBB, Avstrijskimi zveznimi železnicami, pospešili projekt širitve omrežja dunajske primestne železnice (S-Bahn) v Donaustadtu.

Gewesslerjeva pravi, da njeno ministrstvo v prihodnje ne bo upoštevalo le kakovosti prometne rešitve določenega projekta, temveč bo odločalo tudi o tem, ali je ta projekt v skladu s podnebnimi cilji, kot tudi s tistimi o izogibanju 'betoniranja Avstrije' (pravijo, da se v Avstriji vsak dan betonira 11,5 hektarja naravnih tal) ter s cilji krepitve podnebju prijazne mobilnosti. V ministrstvu pojasnjujejo, da povzroča širitev cestnega omrežja vse večji obseg prometa in povečanje izpustov toplogrednih plinov. Ministrica skratka meni, da se mora politika v nekem trenutku odločiti, ali bo šlo vse po starem ali pa se bodo sprejemale pogumne odločitve v skladu z avstrijskimi cilji doseganja podnebne nevtralnosti, odločitve, zaradi katerih se ne bomo sramovali pred prihodnjimi generacijami. Ministrica se je zdaj odločila za slednje.

image_alt
Zadeli so na loteriji, nato pa denar zapravili za te stvari

Težava je v tem, da ni zagotovila jasne alternative, pravi Michael Ludwig, socialdemokratski dunajski župan, in številni drugi kritiki odločitve o ustavitvi projekta Lobau/S1. Profesor Sebastian Kummer, vodja Inštituta za prometno ekonomijo in logistiko na dunajski Ekonomski univerzi, je v dnevniku ORF izjavil, da je bil pred 10 leti proti predoru, zdaj pa je za njegovo gradnjo. Če se ne bo gradilo mostu čez Donavo skozi nacionalni park Lobau, potem je edina rešitev predor, meni Kummer. Dobra prometna povezanost mestnih delov na obeh straneh Donave je nujna že zaradi tega, ker je na jugu mesta veliko skladišč. Te povezave v prihodnjih nekaj desetletij ni mogoče bistveno okrepiti z že zdaj preobremenjeno železniško infrastrukturo, poudarja Kummer.

Več iz rubrike

Produktivnost se povečuje, a je napredek prepočasen

Naš prehod v inovacijsko podprto rast in krožno gospodarstvo bi moral biti hitrejši, največji manko je pri storitvah, temelječih na znanju, ugotavlja Umar.

»Pandemija je pokazala tako grde kot spodbudne plati človeštva«

Podjetje, ki se odziva na potrebe okolja in vrača družbi, je pripravljeno na nove izzive prihodnosti. In ta prihodnost bo digitalna in trajnostna.

Slovenska senatorka brani ameriške medije pred tehnološkimi velikani

ZDA pripravljajo zakonodajo, po zgledu avstralske, ki bo omejila tržno premoč Googla in Facebooka.

Zgodovina potrjuje: spet je čas za naložbo v plemenite kovine

Naložba v plemenite kovine v času krize zagotavlja visoko stopnjo zanesljivosti. Z naraščanjem inflacije namreč denar izgublja vrednost.