»Najbolj uspešni ljudje na svetu vstajajo ob 5. uri! Po 66 dneh je vse lažje!«

V zgodnjih 90-ih letih je uspešen odvetnik iz majhnega kanadskega mesta spoznal, da svet materialnih stvari, ki mu jih je omogočil njegov poklic, ni dovolj. Praznina ga je privedla do prebiranja knjig o življenju »velikih« ljudi, iz česar se je rodila njegova prva knjiga z naslovom Menih, ki je prodal svojega ferrarija (The Monk Who Sold His Ferrari). Izšla je v samoizdaji, uredila pa jo je njegova mama. Danes Robin Sharma velja za enega največjih svetovnih strokovnjakov za vodenje. Svetuje podjetjem s seznama Fortune 100, milijarderjem, profesionalnim športnikom, glasbenim ikonam in članom kraljeve družine. Napisal je več kot 15 knjig. Prodal je več kot 10 milijonov izvodov. Zadnja, Ob petih vstani in svet ti bo ležal na dlani, ki jo je pisal štiri leta, je nedavno izšla, a je že svetovna uspešnica.



Sicer so mnenja o vstajanju ob 5. uri zjutraj deljena – če gledamo cirkadiano, na našo naravno uro, morda slednje ni najboljša popotnica za vse, saj smo ljudje unikumi. Toda že več kot dvajset let guru moderne dobe živi, kar pridiga. Vstaja ob 5. uri zjutraj. Prvih 20 minut intenzivno telovadi, naslednjih 20 minut porabi za strateško načrtovanje, zadnjih 20 pa se uči česa novega, nam je v telefonskem pogovoru zaupal Sharma, ki se je v podalpski deželi mudil jeseni 2017. »Zaljubil sem se v vašo državo, ki je nepopisno lepa in zelena. Bil sem v Ljubljani in na obali. V Ljubljani je tudi moja najljubša restavracija na svetu,« navdušeno začne pogovor. Katera? »Ne morem je izgovoriti: c o m p a.« Čompa? »Ja! Točno. Čompa. Tri večere sem preživel tam. Boljše hrane še nisem jedel. Povejte šefu,« je navdušen.

Je res, da vstajanje ob petih zjutraj daje odlične rezultate na različnih področjih? Zakaj?

Nedvomno. Živimo v dobi velikih motenj. Če vstajamo ob petih zjutraj in sledimo formuli 20/20/20, o kateri pišem v zadnji knjigi, se nam zbistri fokus, dan lahko začnemo bolje in imamo čas tudi za načrtovanje. V bistvu je vse odvisno od tega, kako začnemo dan.

Ampak vstajanje ob petih zjutraj ni za vsakogar. Če poslušamo strokovnjake, ki pravijo, da naj bi spali vsaj sedem ur, potem moramo v posteljo precej zgodaj.

Res je. Spanje je izredno pomembno in pri tem se moramo držati rituala. Če se želimo zbuditi ob petih zjutraj, je njuno, da uro pred spanjem ne uporabljamo tehnologije. To nam omogoča trden in dober spanec. In znanost pravi, da naj bi spali vsaj sedem do osem ur. Manj je že pomanjkanje spanca.

O »rutini 5 AM« poučujete že dvajset let. Ponotranjili so jo mnogi direktorji znanih podjetij, ki so na lestvici Fortune 500. Kako poteka ta rutina v praksi?

Zasnoval sem formulo 20/20/20 in jo v zadnji knjigi delil z ljudmi. Prvih dvajset minut (od 5. ure do 5.20) je namenjenih telovadbi (športu), ker se tedaj kopičijo tudi vsebnosti serotonina in dopamina, ki optimizirata kognicijo in energijo, zato se ljudje počutijo budne in zbrane. Naslednjih dvajset minut je namenjenih refleksiji – s pisanjem dnevnika ali z načrtovanjem najpomembnejših stvari za tisti dan – lahko tudi z meditacijo ali jogo ali zgolj poslušanjem glasbe, sedenjem v tišini … Prepričan sem, da je tišina novo razkošje. Zadnjih dvajset minut pa je namenjenih osebni rasti. Športniki, znane osebnosti, direktorji, milijarderji, ki se tega držijo, so srečnejši, bolj zdravi, agilnejši, produktivnejši, ustvarjalnejši …

Sliši se, kakor da se s to rutino prerodijo. Ampak kako naj v resnici menedžer sodeluje z ljudmi, da bi nanje pozitivno vplival ... Teorij je več, kaj menite vi?

Prvi korak sodelovanja je, da si nekomu za vzgled in vodiš z obiljem. S tem mislim, da moraš biti sprememba, ki jo želiš videti v svetu. Mnogi vodje niso dobri, saj od ljudi pričakujejo neko določeno vedenje. Dober vodja pa opazi pomanjkljivosti, je pripravljen biti mentor, trener, če želite, in učitelj. Uči, kako se izboljšati. Vedenje, ki je nagrajeno, se ponavlja. Ko opazite, da je nekdo naredil nekaj dobro, ga pohvalite in spodbujajte. Naloga menedžerjev ni iskanje napak, ampak spodbujanje dobrega dela. Tu je še izobrazba. Ta je izjemno pomembna. Zaposlenim je treba omogočiti izobraževanje, najsi bo z branjem knjig ali z obiski seminarjev, delavnic. Trdim, da je izobraževanje inokulacija proti motnjam. Veliki voditelji so vedno pripravljeni učiti druge.

Kako postati umsko in fizično ter psihično trden, da lahko pridobiš zaupanje in vodilno mesto ter da vodiš ljudi kljub velikim spremembam?

Najuspešnejši voditelji, tudi Tim Cook in Michelle Obama, s katerimi sem delal, so vsi člani Kluba 5 in izvajajo ritual, ki sem ga prej omenil. Živimo v času družbene in ekonomske negotovosti. Če vstanemo pred sončnim vzhodom, lahko dobro izkoristimo čas, preden se začno vse večje motnje. In ko se tega navadimo, je življenje boljše. Morda se sliši za lase privlečeno, ampak ta rutina dejansko spremeni celo igro. Do tega spoznanja nisem prišel v nekaj dneh, ampak sem za to potreboval 20 let.

Kako se je vam spremenilo življenje, odkar ste se dokopali do tega znanja?

Že več kot 20 let vstajam od petih zjutraj. Že ko sem še opravljal odvetniški poklic, sem opazoval, kako živimo. Opazil sem, da mnogi uspešni ljudje vstajajo zelo zgodaj in da se najprej posvetijo sebi. Tako sem začel s športom, branjem, meditacijo in zgradil močno rutino, ki je spremenila moj vsakdan (smeh). Postal sem bolj umirjen, kreativen, s čimer se je nedvomno izboljšal tudi moj dan. Vse to dognanje pa sloni na znanosti, tudi na raziskavah nevroznanosti.

Kaj je bil tisti ključni trenutek, ki je botroval novi karieri?

Bil sem nesrečen v svoji službi. Nisem užival v svojem delu. Sicer sem bil uspešen odvetnik, vendar prazen. Uspeh brez duševnosti je prazna zmaga, zato sem začel raziskovati različne filozofije in modalnosti življenja, s katerimi bi bil srečnejši in miren. Začel sem eksperimentirati, uvedel spremembe v dnevno rutino ter spremenil dnevne navade, vedenje in mišljenje. Preoblikoval sem svoje življenje. Odkril sem nekaj izjemno močnih orodij, ki sem jih opisal v knjigi The Monk Who Sold His Ferrari, ki me je izstrelila med pisce. In tako se je začelo.

Mnogi želijo videti rezultate takoj. Kupijo knjigo, jo preberejo in pričakujejo čudež. Kako čudežna je knjiga The 5AM Club?

Res je, da ljudje želijo instant spremembe, ampak čudežnih napotkov ni. Če želiš spremembe, moraš zanje delati. Tudi prvak v šahu ne moreš biti brez truda in vaje. Poglejte košarkarja Kobeja Bryanta ali pa svetovno znane umetnike. Ti ljudje so vložili veliko truda, da so uspešni. Nič manj kot Elon Musk, Bill Gates ali direktor Nike Phil Knight … Če želiš biti dober menedžer, moraš krepiti veščine. Živimo v svetu, kjer mnogi želijo nagrade, ki spadajo v svetovni vrh, ne da bi kaj naredili za to. Raziskave univerze UCL London kažejo, da moramo vaditi vsaj 66 dni, da neko novo znanje ali veščino lažje prenesemo v prakso. Začetek je vedno težak, sredina precej konfuzna, končni rezultat pa je lep.

Ta knjiga je postala svetovna uspešnica. Ste na začetku, ko ste začeli s to metodo, pričakovali takšen uspeh? Nenazadnje ste eden najbolj uspešnih na svojem področju, kujejo vas v zvezde.

Nisem pričakoval, da se bo to zgodilo. In da se bo moje življenje odvilo, kakor se je. Z nogami sem še vedno trdno na tleh. Verjamem, da je dober voditelj tisti, ki je hkrati tudi pripravljen pomagati. Ne zanima me popularnost niti aplavz, sem na misiji pomagati čim več ljudem, da se priključijo Klubu 5 in usvojijo to jutranjo rutino. S tem tudi spreminjamo svet in delo kot tako. In naše delo je lahko le tako dobro, kot smo sami.

Ampak roko na srce, danes je na voljo ogromno knjig, priročnikov in spletnih strani z nasveti za boljše življenje in vodenje. Mnogi imajo te pisce za guruje. Pravzaprav imamo poplavo gurujev. To je nov trend. Kako torej ločiti zrno od plevela?

Prav imate, v zadnjih petih letih se je zgodil preobrat, posledica česar je, da je lahko vsakdo strokovnjak ali guru. Kako ločiti zrno od plevela? Raziskuješ. Poglobiš se v vsebino – ali je dobro raziskana, preverjena, ali daje rezultate. In dobre stvari vedno preživijo.

Vaš pristop je drugačen. Pravite, da je treba vlagati trud v rutino. Niste eden tistih, ki pravijo, da se bo vse zgodilo z vizualizacijo in pozitivnim mišljenjem, najsi gre za prosto parkirno mesto pred hišo, novo boljšo službo ali partnerja.

Ne želim kritizirati drugih niti njihove filozofije, ampak tistim, ki poznajo Klub 5, je jasno, v kaj verjamem. Cenim filozofijo in metodologijo. Filozofija je izjemno pomembna – od filozofije kreativnosti do jutranje rutine, aktivnosti, dobrega življenja, ki je podkrepljeno z metodologijo, kaj početi ob določenem času (kaj početi popoldan za več energije). Ideja brez izvršitve ni nič več kot iluzija. To pomeni, da morate nekaj izvršiti. Steve Jobs je bil mojster tega. Bil je pogumen, plemenit sanjač, ki je veliko naredil. Sicer ne bi zgradil takšnega imperija. Verjamem tudi, da v življenju uspejo tisti, ki trdo delajo. In če dobro delajo, se jim dogajajo dobre stvari.

Verjamete tudi, da bi moral človek imeti v mislih tudi neuspeh? Bi se morali pripraviti tudi nanj?

Mnogi ljudje nimajo načrta B. Elon Musk je tak primer. Mislim, da je velika moč v neskončni veri v vizijo. Nikoli nisem pozabil zgodbe o slavnem raziskovalcu Hernánu Cortésu, ki je leta 1519 pristal na obali Vera Cruz v Mehiki in želel, da bi njegova vojska osvojila deželo za Španijo. Soočili so se s težkim bojem: agresivnim sovražnikom, brutalno boleznijo in pomanjkljivimi viri. Ko so marširali v notranjost, da bi se borili, je Cortés naročil enemu od svojih poročnikov: »zažgi čolne – ali bomo zmagali ali pa izgubili, nazaj ne gremo«. Osebno mi je bliže preračunano tveganje, z načrtom B. Morda je zato Elon Musk pripravljen več tvegati ali pa Steve Jobs, sam nisem. Očitno je v meni še vedno več odvetnika (smeh).

Delali ste z mnogimi voditelji in menedžerji podjetij s seznama Fortune 100. Vaše stranke so Jack Welch, Richard Branson, Desmond Tutu, sodelovali pa ste tudi s podjetji Nike, GE, Starbucks in Coca-Cola. Kaj imajo skupnega ti voditelji?

Veliko stvari. So pogumni vizionarji. Nemogoče ne obstaja na njihovem radarju – vse je mogoče in verjetno. Pogosto so izjemno karizmatični. Verjamejo, da večje, kot so sanje, pomembnejša je dobra ekipa. So t. i. motilci – ni jim težko iti na trg s produktom ali storitvijo, ki bo zamajala trg. So nepopustljivi – po vsakem neuspehu se poberejo in gredo naprej. Nenavadno vzdržljivi so. In izjemno radovedni – pozorni so in vedno iščejo nove priložnosti.

Je to učenje in prenašanje znanja enosmerno ali dvosmerno?

Absolutno dvosmerno.

Kaj ste se naučili od njih?

Od vsakega sem se veliko naučil. Pričakoval bi, da ima prefinjeno podjetje neke formule za uspeh, a pravijo, da so samo sanjali in se obdali s sposobnimi ljudmi. Da se nikoli niso vdali.

Menite, da ljudje v dovoljšni meri izkoriščamo svoj potencial?

Nikakor. Eden izmed ameriških psihologov je ugotovil, da voditelji niso nujno bolj nadarjeni, ampak izkoriščajo svoj potencial. Preprosto kapitalizirajo svoj potencial. In večina je dobra v tem. Steve Jobs, Richard Branson in drugi sicer so nadarjeni, a v resnici so bolj izkoriščali svoj talent.

Lahko tudi »navadni smrtniki« kapitalizirajo ta potencial?

Nedvomno. Klub 5 ni le knjiga, je priročnik za to. Moram priznati, da so odzivi na knjigo večinoma pozitivni, ampak se najdejo tudi negativisti, ki jih na realna tla dejansko postavijo tisti, ki jim je knjiga spremenila življenje. Nekdo je nedavno na instagramu sarkastično napisal: »Oh ja, z nakupom vaše knjige se mi bo spremenilo življenje. Hahahaha.« Eden mojih bralcev mu je odpisal: »Nakup ne, branje pa. Dobro jo preberi.« Informacije so na voljo, od bralca pa je odvisno, ali se bo odločil za to pot.

Kako hitro raste povpraševanje po vaših nasvetih? Se na vas sedaj še bolj obračajo tisti, ki želijo uspeti?

Rast povpraševanja je eksponentna. Predvsem zavoljo uspeha knjige, ki jo priporoča mnogo znanih ljudi, menedžerjev. Še posebej tisti, ki so preobremenjeni, ki delujejo na nestanovitnem trgu, ki je neizprosno konkurenčen. Ti, ki so že v Klubu 5 in obvladajo jutranjo rutino, pravijo, da jim je spremenila življenje. Delati začno, ko njihova konkurenca še spi. Uspešen posel ni le uspeh, pomembni so tudi produktivnost, tržni delež, zavzetost za delo. Ampak ob vsem tem moraš znati tudi uživati in se sprostiti.

Bruce Bowser, predsednik in izvršni direktor AMJ Campbell Van Lines, je pred štirimi leti v nekem intervjuju dejal, da ste z njim začeli delati pred 18 leti. Ugotavljala sta, kaj mora storiti, da bi uravnotežil svoje življenje. »Spoznal sem, da delo 80 ur na teden ni bilo ključnega pomena za visoko zmogljivost. Posvetil sem se družini in začel redno jesti in telovaditi. To je izboljšalo podjetje.«

Obstaja razlika med biti zaposlen in produktiven. Kot obstaja razlika med gibanjem in rezultati. Učim, kako delati manj in narediti več. Mnogi smo zasvojeni z motilci – elektronsko pošto, družbenimi mediji – in delamo lažno delo, namesto pravo. No, super uspešni delajo, ko delajo, in uživajo, ko imajo čas za to. Produktivni ljudje ne delajo ponoči, ampak počivajo.

Ali to pomeni, da moramo vsi delati manj in bolj učinkovito? Bi morali skrajšati delavnik na šest ur?

Odvisno, v kakšnem poslu ste. V mnogih bi ga dejansko lahko skrajšali. Vodje podjetij se morajo vprašati, ali želijo, da ljudje delajo 12 ur zaradi dela ali da delajo bolje in učinkoviteje manj časa in so pri tem še kreativni. Če obstajajo nastavki za slednjo možnost, potem je bolj optimalno skrajšati delovnik. To dokazuje tudi znanost. Najboljši delavci namreč delajo ciklično. Večinoma po metodi 60 minut dela, 10 minut počitka. Tako so ne le srečnejši, ampak tudi bolj kreativni.

Kateri podjetnik pa je na vas naredil največji vtis?

Steve Wozniak, soustanovitelj Appla. Neizmerno se je zanimal za vse mogoče inovacije. Želel je pomagati delavcem. Je zelo ponižen in ostaja dobrosrčen.