Na japonskem otočju odkrili skrivnost dolgega življenja

Prebivalci japonske vasice Ogimi se lahko pohvalijo z nadpovprečno dolgo življenjsko dobo. Razkrivajo, kakšen je ključ do dolgega in srečnega življenja.
Fotografija: Podnebje na otočju je subtropsko, zime so mile, pokrajina slikovita. FOTO: Shutterstock
Odpri galerijo
Podnebje na otočju je subtropsko, zime so mile, pokrajina slikovita. FOTO: Shutterstock

Vasica Ogimi se nahaja na severnem predelu otočja Okinava, ki spada pod Japonsko. V tej vasici živi 15 stoletnikov in 171 ljudi v svojih devetdesetih letih od skupaj 3000 prebivalcev, kar je izjemna statistika.

Okinava je eno izmed petih območij na svetu, ki jih je raziskovalec Dan Buettner poimenoval »modro območje«. Gre za predele, kjer ljudje živijo dolgo in srečno življenje. Mednje sicer spadajo še Sardinija, Nicoya (Costa Rica), Ikaria (grčija) in Loma Linda (Kalifornija). Skupno vsem tem območjem naj bi med drugim bilo tudi to, da so se v preteklosti tukaj odvijala težka obdobja, kot so vojne, lakota in podobno.


Največji doprinos imajo prehranjevalne navade, življenjski slog in genetika


Kot poroča National Geographic, se je v zadnjih časih povečal delež turistov, ki iz radovednosti prihajajo na otočje Okinava. Radi bi namreč pobližje spoznali življenjski slog tukajšnjih prebivalcev in odkrili skrivnost dolgega življenja.


S preučevanjem dolge življenjske dobe na otoku se že od leta 1975 ukvarja Craig Willcox, profesor javnega zdravja in gerontologije na tamkajšnji univerzi. Med preučevanjem je ugotovil, da k dolgoživosti v dveh tretjinah prispevajo prehranjevalne navade in življenjski slog, medtem ko genetika kot dejavnik predstavlja tretjino skupnega vpliva.


Prehrana: več obrokov, veliko sadja in zelenjave


FOTO: Toru Yamanaka / AFP
FOTO: Toru Yamanaka / AFP
Kakšne so torej prehranjevalne navade tamkajšnjih prebivalcev, po katerih bi se bilo smiselno zgledovati? Craig Willcox navaja, da domačini Okinave v povprečju pojedo več kot 5 obrokov dnevno, v njihovi prehrani pa prevladuje sadje in zelenjava. Posegajo po hrani, ki je bogata s hranili, vendar vsebuje malo kalorij. Mesa ne pojedo veliko, namesto tega raje posegajo po ribah in drugi morski hrani. Na jedilniku se pogosto znajdejo tudi sladki krompir, melona in zelenolistna zelenjava.

Taka hrana naj bi preprečevala raka, zmanjšala možnosti za razvoj srčno-žilnih bolezni in vnetij ter upočasnila staranje.


Starejši ohranjajo svoj »ikigaj«


Podnebje na otočju Okinava je subtropsko, zime so mile, pokrajina slikovita. Prebivalci vasice Ogimi niso preveč obremenjeni s točnostjo. Zase pravijo, da se ravnajo po (svojem) notranjem času.

Starejši ljudje niso izrinjeni iz družbe, kot se to pogosto dogaja v zahodnoevropskem prostoru. Svoj namen oziroma po njihovo »ikigai« ohranjajo tudi kasneje v življenju. Vključeni so v lokalno obrt tkanja tekstila. Tako starejše ženske pogosto čistijo vlakna in navijajo niti. To jim omogoča ohranjanje družbene aktivnosti in povečanje prihodkov. Na tak način lahko po svojih močeh prispevajo k vaškemu gospodarstvu.


FOTO: Toru Yamanaka / AFP<br />
 
FOTO: Toru Yamanaka / AFP
 
Povezovanje v skupnosti oziroma »moai-je«


Verjetno je ključ do dolgega življenja tamkajšnjih prebivalcev tudi v velikem poudarku na grajenju skupnosti in vezi med ljudmi. Ustanavljajo se posebne skupine, v katere se vključujejo osebe, ki jih vežejo podobni interesi. Taka skupnost se imenuje »moai«. Njihov namen je v razvijanju čustvenih vezi med pripadniki. Domačini se pogosto priključijo več kot eni skupini, ostanejo pa jim zvesti tudi več desetletij.

Raziskovalec Buettner ugotavlja, da občutki osamljenosti zelo slabo vplivajo na zdravje ljudi. Njihov vpliv bi lahko glede na stopnjo škodljivosti primerjal z učinki, ki jih ima na zdravje kajenje, pravi. Pripadnost skupnosti tako lahko igra pomembno vlogo pri dolgem življenju.

Podobno je ugotovil tudi Takashi Inafuku, vodja enega od okrožij Ogimija. Dejal je, da sam pripada kar dvema takima skupinama: »Menim, da lahko sodelovanje v moai-jih pomaga pri sproščanju stresa in posledično prispeva k dolgoživosti.«
 

Več iz rubrike